VITRANC 2019
Druščina osmih planincev našega društva se je proti Vitrancu odpravila v soboto, 15. Junija. Ob 7.30 uri smo se od jezera Jasna v Kranjski Gori, že povzpeli po prijetni gozdni poti. Malce nas je skrbela vremenska napoved, saj je bilo za ta dan obljubljenih kar 34 stopinj C. Že ko smo bili visoko nad Kranjsko Goro in se prebijali višje proti Vitrancu, je bila ta skrb odveč. Temperatura in vzdušje sta bila pravšnja, zadnjo tretjino vzpona, kjer je bila pot bolj strma in bolj naporna, nas je celo rahlo poškropil dež in zavela je blaga sapica. Po dveh urah in pol smo, nekateri brez večje utrujenosti, drugi, ki nam manjka kondicije, pa z večjo muko, osvojili Mojcin dom na Vitrancu, na višini 1555 m. Vzpon ni bil kar tako, zahteval je okrog 720 m višinske razlike. Še preden zagledaš kočo, te objamejo mogočni hribi. Za tiste, ki smo bili prvič, je bil pogled nepozaben. Razgled po tamkajšnjih hribih od Mojčinega doma je najlepši na vrhove, ki se dvigajo nad dolinama Male in Velike Pišnice. Gorovje z mogočnimi špicami od Špikove skupine proti Jalovcu in še daleč naprej, se je bohotilo pred nami ter okrog vrha Vitranca, dokler seže naše oko. Lepše kulise ob malici, ki smo si jo privoščili pred majhno leseno, idilično kočo, si ne moremo želeti. Na zeleni planoti, kjer stoji Mojčin dom, je iz kotla dišalo po joti. Samo stara zapuščena betonska zgradba na tej zeleni planoti malce kazi vitranški vrh.
Oskrbnica doma nam je pred povratkom svetovala, da se v dolino spustimo po novi kamniti trasi, ki naj bi bila enkrat v prihodnje nova smučarska proga.Tisti planinci, ki poznajo vse poti nazaj v dolino, so menili, da je res manj strma, a je bila zaradi kamitega proda kar precej drsna in naporna. Čeprav je sonce hudo pripekalo, smo bili kmalu pri Bedančevem domu, na višini 1116 m, od tam naprej smo si malce oddahnili, ker smo lahko pot nadaljevali po travnati poti. Prečkali smo kranjskogorska smučišča in zaradi vročine hiteli nazaj proti Jasni. Ob jezeru se je trlo turistov, ki so se hladili ob mrzli vodi. Tudi mi smo si malo oddahnili in se nato preko Jesenic odpeljali proti Završnici. V Lovskem domu, kjer strežejo pohance za dva ali drugače rečeno pohance,ki gledajo čez krožnik, smo se dobro najedli in napili. Hvala Ani, ki nas je varno in potrpežljivo vodila. Zadovoljni, da smo dan preživeli v hribih, smo se odpravili domov.
Planinski pozdrav
Sonja