Naši planinci, ki so prišli v skupno podjetje, so prva leta hodili na izlete še s kolegi iz svojih bivših tiskarn. A tudi z vzpostavljanjem nove, modernejše proizvodnje, smo bili nemara tako zavzeti, da smo jeseni leta 1968 ustanovili skupno planinsko sekcijo, pri PD Ljubljana-Matica. Morda nas je k temu pritegnil naš strojni stavec Luka Kočar, ki je tam vodil uporabo izlete. Naš vodnik Dušan Kulovec, tudi strojni stavec, pa se je bolj posvetil veščinam tekmovalne orientacije. tako smo si na začetku skupnih tur pomagali z izkušenimi amaterskimi vodniki (Slavo, Jože, Primož in Tine). V dveh letih našega planinarjenja smo kot sekcija PD Ljubljana –Matica vzpodbudili toliko zanimanja, da smo izvedli izlete na dveh transverzalah in 10 izletih, kjer smo popeljali v gore kar 75 članov. Že leta 1970 je bilo število članov naših sekcij 55. Tudi prvi planinski bilten smo izdali to leto. Skupaj v vseh naslednjih letih do leta 2006 se je nabralo kar 50 številk biltena. Povečalo se je število udeležencev na izletih, zato smo načrtovali začetek prvih slovenske transverzale. Že konec maja smo našli na 2-dnevnem izletu čez Pohorje-od Maribora do Slovenj Gradca, ki se ga je udeležilo 10 članov. 24. julija smo se podali na primorski del transverzale: od Postojne do Ankarane, kjer smo se v morju lahko okopali. V začetku septembra smo se vzpeli na Kamniške planine: Kamniško sedlo-Skuta-Grintovec-Kokrško sedlo. 12.-13. 9. smo odšli iz Mojstrane na Kriške pode-Razor-Vršič, konec meseca pa smo bili na Triglavu iz Vrat; sestop pa je bil čez Planiko po dolini Sedmerih jezer v Bohinju. Za 30 udeležencev smo vzeli s seboj svojo prvo varovalno vrv. Na začetku leta 1971 je bil v našem odseku že 75 članov. V tem času so imeli samostojne izlete. Izdali so tudi svoj Planinski bilten v 200 izvodih. Ko je število članov leta 1972 naraslo na 100, tako da smo se osamosvojili. 16. 2. 1972 so planinci Dela imeli v Domu tiska na Titovih 35 svoj prvi občni zbor, ki mu je delovno predsedoval Marjan Stanovnik. Prvi predsednik društva je bil Tone Kravanja.

Društvo je bilo po ustanovitvi še bolj dejavno. Že kmalu po ustanovitvi so bili ustanovljeni odseki:

Gospodarski, ki je skrbel za planinsko in alpinistično opremo opremo, imeli smo tudi dve planinski koči in sicer Vila Triglavka na planini pod Golico in planinska koča Kočna na Veliki planini. 

Alpinistični odsek je bil zelo uspešen in dosegel vidne rezultate doma in v tujini. Preplezali smo Slovensko, Nemško in Dolgo nemško smer na Triglav. V zimskem času smo opravili več pristopov na Ponco, Grintovec, Planjavo, Mojstrovko Skut, v Paklenici smo preplezali dve smeri( Ike in Ipsilon). Izpeljali smo tudi več višjih prvenstvenih vzponov v v Alpah.  Obiskali smo tudi Ande, kjer smo se udeležili trekinga. Pomagali smo voditi tudi izlete planincev in pionirjev v visokogorju.   

Vodniški, osvojili smo poleg ostalih visokih vrhov v bližjih in nekoliko oddaljeni  okolici tudi Mont Blank in Monte Roso, v Grčiji Olimp, Bolgariji Musalo in v Avstriji Glossglokner. V letu 2025 imamo tudi licenciranega vodnika PZS 2. stopnje. 

Kulturno propagandni odsek, ki je skrbel za izdelavo plakatov za naše izlete, organiziral je tudi več predavanj. Pomagali smo tudi pri ustanovitvi Mladinskega odseka na naši strokovni šoli.  Ob priliki obiska v Trentu smo si ogledali Trentarski muzej. V letu 1973 smo imeli tudi plezalne, tečaje za Gorske stražarje in tudi vodniške.    

Mladinski odsek, ki je se je poleg ostalega, udeleževal tudi orientacijski tekmovanj. Po samoupravnem dogovoru smo prevzeli tudi patronat nad novo ustanovljenim planinskem odseku ŠŠD Dr. Vita Kraigherja. Vodili so ga učiteljici mentorici Nataša in Angelca ter Boris in Pavle. Uvedli sta tudi planinsko šolo. Tu so se učili so se o zgodovini planinstva, prvi pomoči, o flori in favni, o orientaciji, o tehnični in osebni opremi v gorah. Na izletih smo obravnavali tudi planinsko etiko (častno kodeks) ter še mnoge zanimive stvari. Ob zaključku šole so vsi (njih 11), ki so se redno hodili na predavanja in udeleževali izlete opravili izpit v Javorniškem Rovtu. 

Na Občnem zboru leta 1973 smo ustanovili odsek Gorske narave. V njega so bili vključeni vsi člani GS. Za razne akcije skrbeli tudi ostali člani PD. Za načelnika je bil izvoljen Dušan Kulovec, prekaljen tabornik in planinec.  V društvu je bilo tudi 6 članov Gorske straže ki so obiskovali tečaje, katere je organizirala PD Ljubljana-Matica. Predavanja so bila enkrat tedensko.

Markacijski odsek, ki je skrbel za markirane poti na LMP,

V letu 1979 se je nekaj posameznikov ljubitelje fotografije zbralo na ustanovnem sestanku, da bi skupno kulturnim odborom sindikalne konference ustanovili svojo Foto sekcijo. Sklepi tega sestanka so v kratkem času pripeljali do skupnega dela v temnici in do prvih kvalitetnih povečav.

Ustanovljeni so bili tudi Izletniški, Smučarski, Trim odsek,

Uredniški odbor, ki je skrbel pri ustvarjanju in izdelavi Planinskega biltena. Prvi bilten je izšel leta 1970 v nakladi 70 izvodov. Prvi urednik Biltena je bil Jože Gašparič. Skupno je bilo 50 številk do leta 2006. V začetku je izhajal 2 na leto, kasneje pa enkrat. V njem so zapisane kronike, vtisi izletov, priznanja, števila udeležencev na izletih pa tudi veliko slikovnega materiala.  Ti Bilteni so tudi slika nekega obdobja v zgodovini Planinskega društva Delo, ko so se nekateri problemi urejali na drugačen način kot danes. Od kar ni bilo več Jožeta so vzorno nadaljevali in opravljali uredniško delo Muc Vladimir, Simona Pavšič in  Deni Leban. Potrpežljivo je vztrajala in skrbela, da bo sporočilo vsebine do naslednjih rodov nepotvorjeno in nepozabno.  

Imeli smo tudi orientacijsko sekcijo – razdeljena je bila na člansko,  mladinsko, pionirsko s katerimi smo imeli več pohodov tudi v sodelovanju z učenci OŠ Dr. Vita Kraigherja.  Orientalska sekcija je bilo kar številčna. Sodelovala je in bila tudi zelo uspešna na večih orientalskih tekmovanjih širom tedanje Jugoslavije.

Na prvem srečanju z planinci Mariborskega tiska 1. 8. 1972, ki se je dogajal v Ruški koči na Pohorju, kjer so pripravili prijetno planinsko srečanje. Tu ni manjkala niti Štajerska zakuska in prijateljski pogovori. Dali so nam tudi spominski album s posvetilom in podpisi vseh udeležencev. Našega prvega srečanja se je se je 32 naših članov in 40 planincev Mariborskega tiska. Drugo srečanje pa je bilo v koči v Tamarju pod Jalovcem.  Namen srečanja je bil medsebojno spoznavanje članstva, izmenjava planinskih in organizacijskih izkušenj in dogovor za skupne ture na skupno izbranih planinskih postojank. Srečanja se je udeležilo 87 članov Mariborskega tiska in 32 naši članov. Sodelovali smo tudi z PD Prebold, s katerim smo skupaj dobivali na Reški koči in imeli nekaj skupnih izletov.

V začetku 1975 je prišlo do sodelovanja med PD Delo in OŠ dr. Vita Kraigherja. Glavni pobudnik je bil Jože Gašparič, pobudnica zbližanja pa je bila naša članica – učiteljica na tej šoli Nataša Gruden, ki je s kolegico prevzela mandatarstvo.  Z sodelovanjem planinskim športnim društvom šole je trajalo kar 25 let. Uspešno je bilo organiziranih 10 planinskih šol s pionirji in mladinci, izdanih je bilo tudi 9 planinskih šolskih biltenov. PD Delo je bil tudi pokrovitelj nad novo ustanovljenim odsekom ŠŠD na tej šoli.

Prijateljske vezi, ki so se tkale s skupnimi izleti članov PD Delo Ljubljana in PD Grafičar od 12. julija 1974 je privedlo do pobratenja med društvoma PD Delo in PD Grafičar, katere listina je bila podpisana na 16. septembra 1978 na Govejku. Do sedaj smo tako izvedli že več kot 200 srečanj in izletov. Na leto se dobimo 4-krat. Dvakrat organiziramo srečanja v Sloveniji in dvakrat na Hrvaškem. 12. novembra 2014 smo se udeležili  tudi razstave o planinskih vezeh med Slovenijo in Hrvaško v planinskem muzeju v Mojstrani. 

Po letu 2006, delovanje društva ni bilo več tako intenzivno, kljub temu je Peter, član društva v letu 2006 na pobudo predsednika društva Dušana uvedel spletno stran, katero je po letu 2021 na novo postavil Marjan. Tako so tu opisani vsi izleti od leta 2006 do sedaj in opremljeni z opisi izleta in tudi z fotografijami. Za boljšo povezavo med člani pa smo imeli odprti facebook, na katerega so se lahko z sproti povezovali in vpisovali komentarje člani društva.

Še vedno sodelujemo z pobratenim PD Grafičar, s katerimi imamo vsako leto 4 druženja. Zadnje je bilo že 202. 

Žal leta minevajo in vedno starejši postajamo. To se pozna tudi v članstvu. Nekateri se zaradi težav z zdravjem ne udeležujejo izletov, nekaj jih pa tudi ni več med nami. Še vedno pa se peščica članov udeležuje naših izletov, katere si organiziramo po 12- 14 na leto. Sedaj imamo tudi nekaj mlajših članov in članic, ki tudi aktivno delujejo v društvu.

Kljub vsem težavam pa društvo še vedno deluje po svojih močeh in si želimo, da prijateljevanje in sodelovanje med člani društva nikoli ne bo zamrlo. Vsako leto praznujemo tudi obletnico ustanovitve. Glavna praznovanja so bila ob obletnicah obstoja: