Ha, leto je naokrog in po težkih pogajanjih z predsednikom društva sem si ponovno izboril, da lahko vodim izlet v neznano. Kot prejšnje leto sem se tudi letos veselil, da popeljem naše člane nekam, kjer še nismo bili v čemer mi je pomagal tudi Dušan saj na žalost se ne morem udeležiti vseh pohodov.

Vsak od nas hribovcev, ko se peljemo na štajersko, se pred Žalcem ozremo na levo pogledamo, osamelca na katerem se v vsej svoji veličini nam razkazuje cerkev z dvema turnoma. Ja to je Gora Oljka. Ja internet je povedal, da hoje kaj preveč ni zato sem se odločil, da naredimo krožno pot preko Vimperka (Vinska gora) po grebenu do Oljke in deloma po drugi poti do izhodišča. Seveda, ker tudi sam še nisem bil na Oljki sem kot dober in zaveden hribovc pred izletom prehodil pot. Ja izkazalo se je da je sama pot super in ne pretežka.

Ja in seveda pred izletom spet večno vprašanje vreme. Ja kazalo je tako tako, po več različnih napovedih smo se seveda »TA« pravi hribovci odločili in šli. Pot do cilja je bila malo deževna malo ne ampak zanimivo je kako ni problema, ko si na poti te dež toliko ne moti ko pa doma na kavču razmišljaš pa je dež velik problem. Zaključe: Treba se je vzdignit in rit premaknt. Koča na vrhu prijetna, natakar prijazen, lična postrežba ja vse kot je treba. Pot nazaj je potekala kot po navadi vsak zase bolj ali manj, no razumljivo gobe, kostanj in prepričan sem, da so naše članice še kaj našle.

Vsem skupaj se zahvaljujem za udeležbo in upam, da ste preživeli lep dan.
Robi