1 M – ZASAVSKO HRIBOVJE

V programu za februar smo imeli vzpon na Sveti Miklavž. Šest planincev se nas je zbralo v Senožetih. Nekaj jih je odpovedalo udeležbo, ker je deževalo. Z dežniki in pelerinami smo se odpravili čez vas Senožeti in potem kar po cesti v Veliko vas. Ko smo iz vasi prišli v gozd in strmino je rahel dež prešel v sneženje. Povzpeli smo se do cerkvice Svetega Miklavža, ki vrh hriba na novo rumeno pobarvana sije kot sonček in se razgleduje po savski dolini daleč spodaj.

Prvotno cerkev so že v 14. stoletju zgradili splavarji po Savi, da jih je Sveti Miklavž varoval na splavarjenju po reki. V Sloveniji je kar 200 cerkva, posvečenih Svetemu Miklavžu, varuhu splavarjev in dobremu možu, ki obdaruje otroke.

Vse okrog je bilo tako belo, nedolžno in sneg je še naprej mehko padal. Po njem smo se oddrsali do vasi Katarija. Na kmetiji odprtih vrat Pri Mežnarju smo se okrepčali in pogreli pri zakurjeni peči.

Povratek nazaj v Senožeti je bil hiter, in vsi smo se strinjali z Ančko Strnadovo, da je bilo prijetno in ji ni žal, da se je udeležila izleta.


A. Kljun