Po ljubljanskih ulicah je v nedeljskem jutru sredi marca sneg mehko in gosto padal. Pet trmastih in pogumnih planincev in en pes smo se odpeljali proti Primorski. V Postojni je prenehalo snežiti, v Kozini pa je že sijalo sonce. V Podgradu smo parkirali in se pričeli vzpenjati proti Slavniku. V gozdu je bilo kar prijetno hoditi, malo je snežilo, malo je sijalo sonce. Pes Bel je norel okoli nas in nam prinašal palico. Pod vrhom Slavnika, nad gozdno mejo pa nam je burja, ki nam je pihala v nasproti, pošteno otežila vzpon. Pa tudi naporne pol ure po odprtem terenu je minilo in prišli smo v toplo kočo. Čaj in kava sta nas poživila. Kljub burji je prišlo v kočo kar nekaj planincev. Pot navzdol nam je pospešila burja v hrbet. Kot vsakokrat smo tudi po tem vzponu občutili zadovoljstvo, da smo se pošteno sprehodili in premagali burjo.

A. Kljun

Udeleženci: 12.marec 2006
Milena Drinovec
Matija Horvat
Robi Poberaj
Pavle Kljun
Ani Kljun