ŠKEDNJOVEC
24. avgusta nas je Anica, ki ima kar precej smisla za orientacijo, vodila na Škednjovec, 2309 m visok vrh, ki je označen kot zahtevno brezpotje s 1. do 2. st. plezanja. Ob peti uri smo se zbrali pri Ruskem carju, Mira in Biba iz PD RTV, Robi, član PD Iskra, nas je čakal v Vodicah ter Anica in jaz. Mira nas je pripeljala na planino Blato (1088 m). Skozi gozd smo se napotili do planine Krstenica (1655 m), ki ima med vsemi fužinskimi planinami najbolj odprto lego z lepim razgledom na Bohinj. Letos je na planini sirarno prevzela zlata maturantka in dela odličen sir. Privoščili smo si malico, čaj in kislo mleko, potem pa počasi krenili naprej. Pot nas je vodila med Stogoma Krsteniškim, Jezerskim in levo ogradi. Ustavili smo se na opuščeni planini Jezerci, kjer stoji korito in si iz pipe natočili zadnjo vodo. Naprej sta dve poti, desna na Jezerski Stog, mi smo nadaljevali po brezpotju, levo po dolini. Pred nami sta bila združena vrhova Adam in Eva (2019 m), levo Debeli vrh (2390 m), v daljavi naš cilj Škednjovec. Presenetljivo je bilo, da je ostalo še kar nekaj cvetja, prevladovali so rumeni cvetovi, v kotanjah še nekaj materine dušice. Predajali smo se naravi in uživali. Ani je opazila mogočnega gamsa. Tiho smo se mu približali, vendar nas je opazil. Počasi se je odmikal, se ustavil in nas gledal. Robi, ki je ves čas slikal, je naredil lep posnetek. Pot nas je nato vodila čez melišča strmo navzgor in po dobrih dveh urah smo se dvignili na preval med Škednjovcem in Vrhom Hribaric (2388 m). Spoštljivo smo gledali vrh, kajti ta del vzpona je bil najzahtevnejši. Čakalo nas je še pol ure lažjega plezanja po izpostavljenem in krušljivem grebenu na vrh. Moram priznati, da me je bilo kar malo strah, kako bo. Vodila je Anica, ki je tu že hodila. Počasi, skrbno je izbirala prehode. Ko smo dosegli vrh smo bili presrečni, si čestitali in se objemali. Razgled je bil veličasten. Pred nami Triglav, Mišelj vrh, Mišelj Konc, za nami Debeli vrh, pod nami ogromna globina, Mišeljska dolina in še in še. Počasi in previdno smo sestopali do prevala, kjer smo vsi razen Robija pustili nahrbtnike in se pošteno oddahnili. Bravo Anica ! Hvala ti ! Z Bibo sva se predali soncu, zobali orehe in fige, drugi so na hitro skočili še na sosednji Vrh Hribaric. Skupaj smo se spuščali čez strma melišča, se ustavili na Jezercih, kjer je bilo ob koritu polno krav, da nam je komaj uspelo natočiti vodo. Pot do Krstenice je bila bolj sproščena in vsi zadovoljni smo peli. Mira, ki je prava enciklopedija poznavanja vzponov, izletov in zahtevnejših tur nam je za konec zapela še eno Kreslinovo pesem. Na planini smo kupili nekaj sira in se nato spustili do planine Blato. Hoje je bilo 9 ur. Srečni, polni prijetnih vtisov in vonjav ter utrujeni smo se peljali proti domu. Ob slovesu pa je Robi povedal: Ženske zelo ste me presenetile, odlično ste se držale, »sezule ste me« !
Deni