Izlet na Sivko in Sv. Urban

2. oktobra smo se odpravili na izlet, ki sem ga predlagala jaz, vodil pa ga je Pavle Kljun. Ob 8.00 uri smo se izpred Ruskega carja najprej odpeljali v Dobrovo k Mileni in Radovanu Drinovec na kavo.

Tam se nam je pridružil še Janez in 10 nas je z avtomobili  krenilo v Škofjeloško hribovje.  Parkirali smo pod lepo cerkvico Sv. Andreja na Planini nad Horjulom in se odpravili na 973 m visok vrh po imenu Sivka, ki smo ga dosegli po dobri uri zmerne hoje. Tam se nam je odprl pogled na cerkvico Sv. Lovrenca in Črni vrh, kjer smo se pred kratkim družili s planinci PD Grafičar. Čeprav je dopoldne bilo še oblačno, je pogled vseeno segal na širne gozdove, travnike in samotne kmetije, ki so razsejane po vsem hribovju. Šli smo še malo naprej, da bi se krožno vrnili do avtomobilov. Res je bilo krožno, se pravi malo bolj naokrog, da so tisti, ki so se bali, da bomo na mojem izletu premalo hodili, tudi prišli na svoj račun. Ob poti so nekateri nabirali kostanj, jurčkov pa ni bilo. Ko smo tako nenamerno krožili, smo na enem pašniku naleteli na snežno bele prašnice večje od pomaranče. Upam, da bo Dušan priložil kakšno sliko.

Nato smo se po ovinkasti cesti, kjer vsako leto avgusta poteka gorska hitrostna preizkušnja avtomobilskih dirkačev, odpeljali do naselja Gornja Dobrava v Žirovskem vrhu, da si ogledamo še cerkev Sv. Urbana, ki stoji na 570 m visokem vrhu. Peš smo se povzpeli skozi gozd in pri kmetiji  opazili, da tu poteka še čebelarska pot. Nadaljevali smo po kolovozu, kjer se nam je odprl lep pogled proti Blegošu, ki je bil na vrhu še v meglicah. Kmalu smo prišli tudi do cerkve, ki pa je bila žal zaprta. Znano pa je, da je bila zgrajena v 15. stoletju v gotskem slogu, nato je v naslednjih letih nekoliko zrasla in se preoblikovala v baročno podeželsko cerkvico.

Po kratkem počitku na klopcah, ki so nas vabile, smo naredili še skupinsko sliko in se odpravili nazaj do avtomobilov. Izlet smo zaključili v vasi Podolnice pri Horjulu. Jaz sem uživala na poteh po Škofjeloškem hribovju in zahvaljujem se Pavletu, da mi je omogočil videti te kraje, kjer še nisem bila.

                                                                                                                     Milica Kegl