V toplem nedeljskem jutru smo parkirali avtomobile pod Sabotinom. 11
hodcev, Pavle je imel v nahrbtniku dveletno vnučko Ronjo in Marjeta in poškodovani Ludvik, ki sta se naprej proti Brdom odpeljala z avtom. Ker se v Brdih še dogovarjajo o tem, kje bo potekala planinska pot, je Pavle malo spremenil načrtovano pot in smo se najprej vzpeli na Sabotin. Malo nas je presenetila kamnita pot, nekateri nismo imeli čisto prave obutve, a vseeno je šlo, saj je pot kratka. Razgled z vrha pa je čudovit, na prekrasen kamniti Solkanski most, na valovita Goriška Brda, na smaragno Sočo, na Sv.
Goro Skalnico in naprej na Julijce. Mimo vojaških rovov iz I. svetovne vojne smo se odpravili do koče , ki je lepo urejena iz nekdanje stražnice. Po postanku smo se odpravili naprej proti Goriškim brdom. Hoja po cesti se je kar vlekla, Ronja je zaspala, zato nam je prišla na pomoč Marjeta in odpeljala šoferje po avtomobile. Končno smo se zbrali v Brdnih na kmetiji odprtih vrat, kjer smo se sladkali z zgodnjimi češnjami in drugimi dobrotami, naspana in spočita Ronja pa je poskakovala po dvorišču. Še nakup
češenj za domov in lep dan je bi zaključen.

ANA
FOTOGRAFIJE VLADIMIR MUC