Malce pusta in deževna sobota se je 5. aprila, po prihodu k Ruskemu carju, kjer smo pričakali prijatelje planince iz PD Grafičar iz Zagreba, hitro spremenila v prijetno druženje. Pozabili smo na palerine, dežnike in drugo kramo, ki smo si jo pripravili za vsak slučaj in se skupaj z njihovim avtobusom odpravili na začrtano pot proti centru Ljubljane. Veliko bolj veseli in sproščeni kot zjutraj, smo se z ladjico, od Špice do centra, popeljali po Ljubljanici. Pod vodstvom predsednika Dušana in turistične vodnice Lidije Deu, članice PD Iskra, smo naredili velik obhod najbolj znamenitih stavb, ulic, cerkva, spomenikov, ki krasijo najlepše mesto. Lidija nas je tako strokovno, kot tudi družabno vodila od ene do druge znamenitosti in z zanimanjem smo ji prisluhnili. Opis stare Emone in sedanje ureditve Ljubljane je bil poučen tudi za nas, domače obiskovalce, ki v glavnem mestu največkrat tečemo po opravkih, malokdaj pa se ozremo po znamenitostih. Plečnikova tržnica, ki od nekdaj predstavlja utrip mesta, je bila tokrat za nas še bolj prijazna. Enaindvajset gostov iz Hrvaške in petindvajset slovenskih planincev je tam družno uživalo ob kranjski klobasi, klepetu in pijači. Navdušil nas je tudi vzpon na lepo obnovljeni Ljubljanski grad, kamor smo prisopihali in nas z najvišje točke očaral ogled mesta in okolice. Vrnili smo se čez Šance in Orlov vrh ,ter že smo bili spet pri avtobusu. Mimoidoči bi pomislil, da imamo v lasti malo pekarno in slaščičarno,ker je tako lepo dišalo ob prigrizku, zato čestitke vsem dekletom, ki so za ta in naslednji dan pripravile slastne dobrote.

Popoldansko druženje je bilo malo manj poučno, a toliko bolj veselo. Večji del družbe se je z avtobusom odpeljal na Dobeno, od koder so pešačili do planinske koče na Rašici, nekaj deklet je z avtom do koče, tako kot v starih časih, zapeljal Slavo. Malce mokri pohodniki
smo se po večerji ob glasbi veselo razživeli. Tako kot je v naši navadi, kadar smo skupaj s prijatelji s Hrvaške. Kmalu smo pozabili na cedeje in klepet, ko je Krešo zabrenkal na kitaro, zapel nekaj sentimentalnih in veselih pesmi. Zborček bi hitro opešal, če gostje ne bi imeli Nikoline in Snježane dveh odličnih pevk, pa tudi fantje niso bili kar tako. Bila je že trda noč, ko smo se odpravili spat.
V nedeljo dopoldne je malce okrnjena četica veselih prijateljev pešačila po hribih okrog Rašice in Dobenega tja do trzinskega lokala, kjer nas je čakalo dobro skupno kosilo. Kako drugače naj bi zaključili srečanje kot s smehom in pesmijo. Zahvalili smo se predsedniku Dušanu in drugim prizadevnim, ki so poskrbeli za odlično
organizacijo dvodnevnega srečanja. Z enakimi besedami so se od nas poslovili prijatelji. S pohvalami v imenu PD Grafičar je srečanje zaključil tudi njihov predsednik Vlado. Poslovili smo se, a ne za dolgo. Devetega maja se spet vidimo, ko bomo dva dni uživali v lepotah Mosorja in lepotah Jadranskega morja. Mestna občina je predsedniku Dušanu poslala pismo, v katerem čestitajo za zavzetost pri pripravi in odlični izpeljavi srečanja.

Planinski pozdrav. Sonja