V soboto, 8. marca, se nas je pred hotelom Rakov škocjan, kjer je eno od izhodišč pohoda, zbralo dvanajst pohodnikov. Od teh smo praznični dan osmi marec, v družbi najboljših kavalirjev,  zastopale planinke Veri, Deni, Ana, Stanka, Milena, Andreja in Sonja. Pravi spomladanski šopek. Na velikem in zaenkrat še brezplačnem parkirišču smo se malce podprli in pričeli pohod po krožni poti Rakovega Škocjana, nezahtevni poti, ki meri cca 6 km.  To je čudovita kraška dolina, del notranjskega regionalnega parka, med cerkniškim in planinskim jezerom. Po kratkem vzponu smo že občudovali  Mali naravni  most, visok 42 metrov, ki je nastal po vdoru stropa kraške jame. Vse znamenitosti te prelepe kraške doline so opremljene z informativni tablami, zato se pot imenuje tudi učna pot.

Sončno in  toplo vreme prejšnjih dni je vzdržalo in  nas je spremljalo tudi na pohodu, polnem zvončkov in trobentic, zato smo nekje na pol prehojene poti počivali in malicali kar na travnatem  bregu,  s pogledom na Javornike. Tudi druga polovica poti je bila zanimiva, obšli smo polja, na katerih pride reka Rak na površje in po nekaj vijugah spet skrivnostno ponikne. Rakov Škocjan je dobil ime po reki Rak, ki teče tudi skozi Veliki naravni most. V bližini tega mostu so ostanki cerkvice Sv. Kacijana, a si jih nismo ogledali. Dlje smo se zadržali ob večjem izteku vode, ki pridrvi iz smeri Cerkniškega jezera. Ob povratku smo izvedeli, da je v hotelu, ki je čez zimo zaprt, konec tedna že mogoče naročiti pijačo in kavo. Ko smo se malce oddahnili, smo se z avti,  kot nam je predlagal Pavle, proti Cerknici  peljali kar po gozdni makadamski poti. Do kosila v gostilni na Rakeku smo imeli še uro in pol časa, zato me je veselilo, da so pohodniki sprejeli moj predlog in smo si privoščili še ogled Cerkniškega jezera.

Jezero je znano je tudi po tem, da večkrat na dan spreminja barve in »ujeli«  smo ga v čudoviti modrini, vmes se je svetila zlatorumena trščica. Čeprav je v jezeru tokrat manj vode, ga je bilo z razglednega stolpa lepo opazovati.

Posedeti in poklepetati v gostilni Furman na Rakeku nam je prijalo, gostilničar je za dan žena vse punce presenetil s tulipanom. Malo manj smo bili zadovoljni z naročeno hrano, sploh tisti, ki smo naročili ocvrte kalamare. Dobili smo zamrznjene instant obročke z okusom po kalamarih. Ko zdaj razmišljam o izletu, ki je bil v celoti zelo prijeten, si velja zapomniti: nič več srečanja na nabito polnem parkirišču ob črpalki na Lomu in nič več kalamarov  iz gostilne Furman.

Planinski pozdrav.

Sonja Suhadolc