Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo. Nekoč je veljalo, da traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči. Pust je tako povezan z veliko nočjo, saj se praznuje prav pred začetkom postnega obdobja, ki se začne na Pepelnico. Zaradi tega izračuna lahko pustovanje pade med 3. februarjem in 9. marcem.

Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen – pust oz. mednarodni izraz karneval namreč pomeni »pustiti meso«. Glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40 dnevi post pred veliko nočjo.

Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njegovo izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje sta se klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom. čas, ko so ljudje lahko še zadnjič uživali v hrani, pijači in zabavi, preden so stopili v obdobje posta in pokore.

Glavno dogajanje ob pustu je skoncentrirano na čas od debelega četrtka do pepelnične srede. Takrat se zvrstijo tudi zanimivi pusti običaji. Pustni liki v tem času prevzamejo vajeti oblasti v nekaterih krajih. Ponekod pustne maske obiskujejo prebivalce, odganjajo zle duhove in prinašajo veselje in smeh. Zanimiv je običaj vlečenja ploha, če v kraju med dvema pustnima obdobjema ni bilo poroke. Vrhunec pustnega dogajanja predstavljajo številne pustne povorke in pustni plesi po Sloveniji, vse pa se zaključi na& pepelnično sredo, ko pusta obsodijo in pokopljejo. Spoznajte nekaj zanimivih različic teh običajev.