Miklavž, ki ga otroci v Sloveniji pričakujejo vsako leto 6. decembra, je ena najstarejših in najbolj zakoreninjenih decembrskih tradicij pri nas, preplet tisočletnih poganskih obredov, krščanskih zgodb in ljudskega izročila. Njegova podoba temelji na zgodovinski osebnosti sv. Nikolaja, škofa iz Mire, ki je živel v 4. stoletju v današnji Turčiji. V krščanski zgodovini je bil znan po svoji izjemni dobroti, skromnosti in predvsem po tem, da je pomagal tistim, ki so bili potisnjeni na rob družbe. O njem krožijo legende o skrivnem obdarovanju revnih družin, o reševanju mornarjev in zaščiti otrok. Zaradi teh dejanj je postal eden najbolj priljubljenih svetnikov v Evropi, kar se je sčasoma prepletlo z ljudskimi običaji ter preraslo v današnje praznovanje Miklavža.

Miklavž simbolizira dobroto, radodarnost in pomoč ljudem v stiski. Njegov praznik je priložnost za premislek o medsebojni pomoči in solidarnosti, kar je še posebej pomembno v prazničnem času. Običaj poudarja vrednote, kot so družinska povezanost, skromnost in spoštovanje do tradicije.

4. junija 2021 je bilo na pobudo Slovenskega etnografskega muzeja miklavževanje vpisano v register nesnovne kulturne dediščine