Bila je nekoliko hladna sobota, a na srečo brez dežja, le nekoliko oblačno je bilo. Naš cilj je bila Miklavžka gora nad krajem Selca. Najprej smo se ustavili pod mostom v Črnučah, naslednja postaja in začetek pohoda na goro pa je bila taverna Rovo v kraju Selca.

Ko smo se oprtali in pripravili na pohod, smo morali najprej najti pot. Po krajšem iskanju smo le našli kolovoz in strmo pot. V začetku smo se nekoliko obotavljali, če je prava pot. Že začetek poti je bil konkretno strm, a glede na maske in figure ob poti smo pravilno sklepali, da smo na pravi poti.

Strma pot navzgor ni nikjer popustila. Kar večkrat smo se tako postavljali. Prečili smo dve jasi, kjer je Milena našla jurčkov in drugih užitnih gob. Pot je od druge jase postala še bolj strma, tako smo morali naprej kar močno grizti kolena. Na 940 m pa smo končno zagledali cerkev na Miklavški gori, ki pa ni bila Miklavževa ampak Cerkev Sv. Nikolaja. Zakaj tako ime, nismo izvedeli.

Na goro smo postali kar nekaj časa, tudi za okrepčilo in slikanje. Posebej nam je ugajala dobra kapljica naše planinke Stanke. Kar hladno je postajalo in tako smo se tako kmalu odpravili v dolino in sicer po manjši strmi poti in nato po cesti mimo Golice.

Vsi zadovoljni ob uspešnem izletu, smo se potem odpravili v gostino Pri Birt v Dolenji vasi, kjer smo si privoščili okusne pečenice s tenkim krompirjem in svežim kislim zeljem. Bil je prijeten, morda nekoliko neporen zaradi strmine, a vse je na koncu poplačala prijetna utrujenost in dobro počutje.

Marjan