Matkov škaf (1480 m)

Kljub majhnemu številu odpovedi se nas je v Trzinu zbralo osem zagnanih pohodnikov, ki smo se prek Raka in Podvolovljeka zapeljali v Luče, kjer smo si privoščili jutranjo kavico. V Solčavi smo naleteli na zaprto cesto na Pavličevo sedlo, zato smo se zapeljali malo naokoli in po dveh urah vožnje prispeli na izhodišče, kjer pa smo ugotovili, da smo obvoz naredili čisto brez potrebe.

Pri lovski koči smo prečili suho strugo in prišli na udobno stezico, ki se je kmalu postavila pokonci. Grizli smo kolena in že smo se znašli v zatrepu doline, kjer nas je čakalo zoprno melišče, na koncu še par klinov in prečenje snežnega jezika in že smo bili pri škafu, ki ga je bilo še kakih pet metrov. Po malici in počitku smo se polni novih vtisov spustili v dolino, se ustavili še na kosilu in se prijetno utrujeni – eni bolj, drugi manj – zapeljali proti domu.
Dušan