Današnji izlet v dolino Dragonje je bil v bistvu nadaljevanje zanimivega izleta ki smo ga izvedli pred letom. Dušan si je pot dodobra še enkrat ogledal. Tako smo se z dvema avtomobiloma pripeljali do poti Rokava, ki nas je vodila do naselja Labor. Najprej smo morali za en avto narediti premik na mesto, kjer pridemo na koncu izleta v dolino. Pot nas je tako najprej vodila preko potoka Pinjevec (Rokava). Brez problemov smo ga prebredli in nadaljevali najprej po dokaj razriti hudourniški poti, ki pa se je v nadaljevanju umirila v lep kolovoz do vasi Labor.  Tu smo se ustavili najprej pri cerkvi Sv. Martina. Po krajšem okrepčilu in slikanju smo nadaljevali po lepi, sicer asfaltirani panoramski cesti do naslednjega naselja  Boršt. Slikoviti razgledi so bili na okolico in oljčnih nasadih tja do Kopru na eni strani in proti zgornji dolini Dragonje na drugi strani.  Vasica Boršt je še posebno pomembna, saj legenda pravi, da se je tu rodil sv. Nazarij (cca. 470–557), prvi koprski škof in nato zavetnik Kopra, ki je v rani mladosti ravno po travnikih okrog Boršta pasel ovce. Tudi smo se ustavili tudi pri naslednji cerkvi Sv. Roka.. Po krajšem počitku smo nadaljevali pot do naslednje vasice, vas ki ima bogato zgodovino Glem. Glem je stara vasica na izbočenem slemenu pod Borštom, ki domačine in obiskovalce vsakodnevno razvaja s prekrasnim razgledom po tej očarljivi, naravnih lepot in kulturnih  zakladov polni pokrajini.

Okolica vasi je bila v preteklosti obdelana v terasah, kjer so že od nekdaj gojili vinsko trto in oljke, višje pa so bili pašniki in travniki. Vasica je znana predvsem po svojem stolpu, ki je pred davnimi časi služil kot razgledna točka nad celotno dolino reke Rokave in Dragonje. Tudi Glem ima celo dve cerkvi: Cerkev Marijinega vnebovzetja in Cerkev sv. Nazarija. Pri obeh smo se poslikali in pri vinogradniku Jermanu tudi pomalicali. Žejo pa smo pogasili z njegovim sladkim  moštom. Po prijetnem kramljanju in izdatni malici katero je prispevala Verica je bila pot v dolino bolj adrenalinska. Zapuščena pot je bila zaraščena s trni in manjšimi podori, a smo jo brez večjih naporov tudi prehodili, kjer nas je na koncu potem čakal en avto, po drugega pa je moral Pavle še priti. Vse smo lepo uredili in se potem  na poti domov še ustavili pri gostišču Jakomin, kjer smo nazdravili Marjanu za rojstni dan.

Lep izlet je bil in čeprav je na poti proti cilju za krajši čas padlo nekaj dežnih kapelj pa je bilo potem med vso hojo lepo, toplo sončno vreme.

Marjan