Sončni, pretopli dnevi za zgodnje spomladanske dni so nas vabili, da smo se v soboto
15. marca člani PD Delo namenili na pohod na Kranjsko reber. Po strmi, vijugasti cesti smo se pripeljali na 902 m visoko postojanko Černivca in se od tam dobre volje odpravili navzgor. Četica trinajstih odraslih pohodnikov in dveh malih planincev, vnukov Anice in Pavleta, se je skupaj z dvema kužkoma hitro ogrela in se vzpenjala po prijetni gozdni poti. Na začetku smo krenili čez golo pobočje, polno štorov, ki nas je spominjalo na uničujoč vihar, ki je tod pred leti lomastil vse do Gornjega Gradu. Vreme se je na poti proti vrhu našega cilja – Kranjska reber 1435 m – občasno malce skisalo. Zadnjo tretjino poti smo hodili po snegu, kar nas ni odvrnilo od pogleda na Veliko planino in okoliške vrhove, nasproti pa prelepo Menino planino.
Na vrhu so nas naši vrli fotografi hitro postavili v “pozo” za spominsko sliko, saj je kazalo, da nam bo močan veter odpihnil vsa pokrivala in celo fotoaparate. Kljub temu smo si vzeli čas za pogled na okoliške hribe. Pri spustu smo našli zavetje pod smrekami in se okrepčali.
Dobre volje, kot vedno, in ne preveč utrujeni smo izlet zaključili ob pijači in kramljanju v gostilni na Černivcu. Dušan nam je na kratko opisal priprave članov PD Delo ob obisku prijateljev iz PD Grafičar, s katerimi se bomo srečali 5. in 6. aprila. Druženje bo tokrat zaradi zanimivega programa, ogleda ljubljanskega gradu in zanimivosti starega mestnega jedra še bolj zanimivo in pestro, kot je pričakovati. Z ladjico se bomo popeljali tudi po Ljubljanici in – že spet – uživali.

Planinski pozdrav. Sonja