Zjutraj se odpeljemo iz meglene Ljubljane proti Selški dolini in naprej proti Ratitovcu. Pred Prtovčem se kolesa zavrtijo v prazno. Poledica! Komaj se pripeljemo do parkirnega prostora pri cerkvi.
Preobujemo se in oblečemo gamaše ter mimo lovske koče krenemo proti planini Klon. Z vsakim korakom se sneg bolj vdira. Plaz. Najmanj sto metrov po dolžini ga je. Počasi ga prečimo. Na sedlu zavijemo levo ter po smučini turnega smučarja gazimo proti cilju. Janez spredaj (dela gaz), Milenca, Veri in jaz zadaj. Ker sem najtežji, se mi tudi najglobje vdira. Ko pridemo iz gozda na vršnjo planjavo, se mi še bolj začne vdirati, zato se odločim, da se z Veri po gazi vrneva nazaj. Zmenimo se, da se dobimo pri lovskem domu. Skoraj istočasno pridemo do doma, Janez in Milena z vrha, midva pa po isti poti nazaj.
Malo se okrepčamo ter se prijetno utrujeni odpeljemo proti domu.