Tradicionalen izlet na Kopitnik 2015


Letos že 19.pohod na Kopitnik je bil v znamenju obilice snega in tudi termometer je kazal kar globoko pod lediščem. Kljub pravim zimskim razmeram se je udeležilo tega pohoda kar 23 planincev in planink. Posebno bi pohvalil deveterico naših prijateljev z PD Dela, ki so se nam pridružili. Tradicionalno smo s postaje Hrastnik krenili z markacijamo iznačeni poti proti vasi Krnica in nato še naprej do koče na Goreh. Pot je bila v začetku še nekako shojena in nekoliko poledenela. Od odcepa z vasi pa smo hodili po celem snegu in le odtisi živali so bili znamenje da tu poteka pot. V začetku je bilo le okoli 20 cm a višje in proti koče že čez pol metra. Zato smo tudi nekoliko podaljšali čas naše hoje. Namesto ure in pol, kakor je bila norma, smo prispeli do Gore skoraj eno uro pozneje. Nihče se ni pritoževal, saj smo na poti uživali v tej zimski idili. Še ena prednost pri tem je, da smo ves čas hodili skoraj v strnjeni koloni.
Pri koči na Gorah so imeli kar gnečo. Naš običajni prostor, kjer smo vedno posedli je bil namreč rezerviran, tako nam je ostalo le nekaj miz v glavnem prostoru. Zadovoljno smo posedli, popili čajčke in nekaj močnega, se okrepčali z hrano z nahrbtnika in kmalu nato po slikanju krenili naprej proti koči na Kopitniku. V začetku po spluženi cesti, a kaj kmalu smo skrenili in skoraj po meter visokem snegu prečkali pobočje in tako srečno in zadovoljno prispeli do našega cilja. Prav lepo smo uživali v sončni zimski idili, četudi nekajkrat pogreznjeni globoko v snegu. Bili so namreč tudi zameti in tam je bila snežna odeja še nekoliko višja.
Ob topli peči v koči smo se odločili da pohod ne nadaljujemo do samega vrha, ker je bilo preveč snega in tudi pot ni bila dovolj shojena. Tako smo tudi tu le popili in pomalicali in po slabi uri odšli v dolino. Tokrat smo se spustili po levi strani grebena. Pot v dolino smo premagovali v začetku z več kot pol metra debelo snežno odejo. Na srečo so nam pot označili smučarji, ki so ker številno prisopihali do koče. Strma pot v dolino na srečo ni bila poledenela in v pršiču je bila hoja pravi užitek.
Tako smo vsi srečno, z par mehkimi pristanki prispeli v Rimske toplice. Tudi letos smo se predhodno prijavili v bližnji restavraciji. Postregli so nas z okusnim bogračem in pijačo. Naš plan smo potem uspešno in pravočasno zaključili na vlaku za Ljubljano
PS
Delavcev nas je bilo devet med katerimi je tudi bila nova članica Živka,ki je pot prehodila brez problemov,saj ji je pomagal Peter.