Kamniški grad in Špica

V soboto, 17. Aprila je vlak iz Lj. prisopihal do Trzina, kjer j vstopil  naš predsednik in pobudnik izleta Dušan, v Domžalah pa še dve pohodnici. Večina planincev PD Delo je penzionistov, zato smo izkoristili brezplačni prevoz in se strinjali, da zna biti izlet brez avta in skrbi za parkiranje, še bolj prijeten. Dvanajstim planincem se je v Kamniku pridružil še domačin Marjan in kmalu zatem smo se že strmo vzpenjali proti 577 m visokemu Kamniškemu gradu. Nekoč imenovanemu Stari grad, kjer  poleg gostinskega lokala še kraljuje nekaj razvalin srednjeveškega gradu. Pot je v glavnem strma, ni je pa mogoče zgrešiti, saj je, še posebej ob koncu tedna ta kamniška točka zelo obiskana.  Trud je bil poplačan, ko se nam je na vrhu ponudil prekrasen pogled na eno najstarejših in najlepših mest v Sloveniji – na Kamnik z okolico, Tunjice, Krvavec, gorenjsko in ljubljansko kotlino in še dlje.  Vreme je bilo ta pravo, zato smo se po kratkem oddihu povzpeli še na manj navpično pot proti Špici (660 m) oz.  Špički kot ta vrh imenujejo domačini. Do razgledne točke, kjer so na preprostih klopcah že uživali mnogi pohodniki, nas je spremljal vonj po čemažu. Spust po drugi, manj zahtevni poti je bil, kot običajno lažji in prijetnejši.   V centru Kamnika, kjer smo si pred odhodom na vlak, oddahnili, je bilo kljub korona časom, kar živahno. Nazaj proti domu smo uživali  v novem, udobnem, komfortnem  vlaku.  Končno nekaj novega pri SŽ. Še se bomo peljali z vami.

Planinski pozdrav

Sonja