JEZERSKI STOG (2040 m)

Pri Ruskem carju se je zbralo šest boljših polovic in moja malenkost (Pavle me je pustil na cedilu) in se odpeljali proti planini Blato. Od tam nas je vodnica Anica vodila po strmi lovski poti proti fužinskim planinam. Po uri strme hoje smo se odpočili pri lovski koči, kjer je tudi lep pogled na planino Blato. Pot smo nadaljevali proti planini Krstenica, kjer so se nekateri okrepčali s kislim mlekom. Le-to je najbolj pomagalo Ančki, saj je v nadaljevanju vključila turbo pogon. Po zložni poti smo nadaljevali k opuščeni planini Jezerca, kjer smo se napili hladne izvirske vode in nato zagrizli v strmino, ki smo jo po pol ure premagali in stopili na vršni greben, kjer se nam je odprl prečudovit pogled na našega očaka in ostale gore. Nadaljevali smo po ozki stezici, speljani med strmimi travnatimi vzpetinami na desni in prepadi v dolino Velega polja. Dospeli smo do vršne gmote, ki smo jo po strmem skrotju premagali in že smo smo se znašli na vrhu 2040 m visokega hribčka, od koder se nam je ponujal veličasten razgled – po vseh vrhovih so se videli planinci, vendar, kot je rekla Anica, je naš samo za delavce, ker smo ga danes osvojili samo mi. Pazljivo smo se spustili do Ančke, ki nas je čakala na dva tisoč metrih, ter mimo planine hitro prišli do Krstenice, kjer sta nas čakali Milica in Sonja. Tu smo se zopet nekoliko okrepčali , kupili nekaj bohinjskih dobrot in že smo jo potegnili proti dolini. Na ravnini smo se ustavili v gostilni, kjer smo ob mešanem točenem pivu in sladoledu (častila je Sonja za njen rojstni dan) skupno ugotovili, da je bilo tudi tokrat vse skupaj nadvse suuuuuuper!!!

Dušan