

Jelovica 2010
Izlet na Jelovico
21. marca se nas je 13 izletnikov podalo na Jelovico, točneje na ogled Partizanskega doma na Vodiški planini, ki leži 1108 m visoko in kjer bomo 10. aprila prespali skupaj z našimi pobratini Zagrebčani.
Izpred Ruskega carja smo se s štirimi avtomobili nekaj čez osmo uro odpravili proti Podnartu. V enem avtu je bil samo Tone Vrečar, ki se je kmalu po prihodu na cilj zaradi obveznosti vrnil domov.
Dušan je svoj avto odpelal v Kropo, ker smo se nameravali vrniti po drugi poti. Potem smo vsi skupaj iz Podnarta krenili proti cilju, sčasoma pa se je kolona raztegnila. Tisti z največ kondicije, ki ne morejo iti počasi, so bili pri domu že v uri in pol. Ostali smo pricapljali za njimi v skoraj pol urnih razmakih. Nadvse korajžna in pohvalevredna Pavla je kljub svojim križem in težavam za vzpon porabila nekaj več kot 2 uri.
Pot je bila pretežno suha in zanimiva, šele pol ure pred ciljem smo zakoračili v sneg in v hoji po njem tudi uživali, saj po nižinah o snegu ni več ne duha, ne sluha. Med potjo nas je s svojo belino in lepoto pozdravljal teloh.
Ko smo bili v domu končno vsi zbrani, smo se podprli s hrano in pijačo. Ugotovili smo, da je v domu veliko prostora za prenočevanje, pred njim pa stoji ogromna lipa, stara že več kot 500 let, kakšna šele mora biti, ko ozeleni!
Na poti navzdol so trije hitronogi (Pavle, Anica in Denis) zgrešili smerokaz za Kropo in šli po isti poti nazaj, kot tudi Pavla in Brane. Ostalih sedem se nas je po ozki, strmi in ponekod še poledeneli stezi spustilo v Kropo. Na Anico, ki se boji globeli je pazil Janez.
Srečno smo prispeli do Dušanovega avtomobila, kjer se nas je vseh 7 zgnetlo vanj. Jaz sem se žrtvovala in pot od Krope do Podnarta preždela v prtljažniku. Ko sta v dolino prispela še Pavla in Brane, smo se odpeljali spet do Ruskega carja in tam ob pivu in čaju zaključili ta lep izlet na Jelovico.
Zabeležila: Milica Kegl
Za povečavo klikni na posamezno sliko