Neznani cilj našega izleta v neznano je bil najvišji vrh Gomila v osrčju Slovenskih goric in neznanec, ki je bil soorganizator današnjega izleta je bil naš član Pavle.

A bilo je še mnogo vsega, od obilnega bograča do ogleda naselja Stare gore, kjer so prostore stare šole uporabili za prikaz kmečko obrtniškega orodja. ki so ga nekoč uporabljali pri delu ter opremo in prostore kmečkih hiš in kjer domači kulturni zanesenjaki poskušajo ohraniti spomin na preteklo podobo krajev. Ogledali smo si mlin na veter, tudi poldrugo ure hoje na Gomilo je bila zanimiva, čeprav je megla krojila pogled na slikovito pokrajino. To pa še ni bil konec naše odprave. Imeli smo tudi degustacijo vin na najbolj sodobno opremljeni vinski kleti v Sloveniji ter ogled znamenitega gradu v Veliki Nedelji z muzejem, kjer je razstavljeno na več tematskih sklopov okoli 800 eksponatov iz celotnega Ormoškega okoliša. In na koncu še obilno kosilo z zabavnim zaključkom v turistični kmetiji Ozmec.

Na naš izlet v neznano smo se torej odpravili iz parkirišča pod Dolgim mostom na Viču. Prava gneča čakajočih planincev in planink je kmalu dočakala dva avtobusa, večjega in manjšega. Našemu izletu se je pridružilo tudi sedmerica planincev in planink iz PD Delo in trojica iz PD Rašica, da ne omenim tudi Dolenjcev, prijatelje in sorodnike našega vodiča Francija. Na poti v neznano se nam potem pridružil v Domžalah tudi neznanec Pavle. Za prehod skozi Trojane tokrat še ni bilo potreben osebni dokument in tako smo v meglenem jutru po dve urni vožnji prispeli do Cerkvenjaka. Tu smo se Pri Antonu najedli pravega Prekmurskega bograča, katerega so nekateri poskušali tudi v več obrokih. Tako je bilo potem vse lažje. Pot nas je potem vodila v Staro Goro. Domači vodič se je zelo potrudil nam razkazal kulturno dediščino in razodel utrip kmečkega življenja teh krajev. Tu so delovali tudi nekateri pomembni slovenski kulturniki. Mlin na veter smo si ogledali tudi znotraj in ugotavljali, kako se vetrnice obračajo proti vetru. Potem je sledila je prava \”hitra hoja\” do najvišje točke naše poti do kraja Gomila, kjer je 17m visoki razgledni stolp. Nanj se je uspelo povzpeti le peščici planincev, saj so bile stopnice poledenele pa tudi sam razgled z vrha ni bil posebno razkošen. Zato si je večina, tu v bližnji gostilni privoščila topel čaj ali kavico.

Da se je plan logistično uspešno nadaljeval smo se od tu z avtobusoma odpravili proti Ormožu. Z odprtimi usti smo si ogledovali gigantsko vinsko klet, kjer na najbolj sodoben način ustvarjajo iz grozdja mošt ga uspešno preoblikujejo v vino ter ohranjajo in potem prodajajo po celem svetu v ogromnih količinah. Omogočili so nam tudi degustacijo kar nekaj sort vina seveda z prigrizkom kruha in sira. Ob vižah harmonikarja Braneta smo zapeli in se po koncu poskušanja in nakupovanja prvovrstnih vin židane volje opravili proti Veliki Nedelji, kjer nas je pri gradu, kjer je pokrajinski muzej čakala prikupna domačinka – vodička. Detaljno nam je razložila, s pomočjo razstavljenih predmetov, bogata etnološka in kulturna izročila šege in navade na Ormoškem območju. Spoznali tudi bolj in manj daljno zgodovino teh krajev, ki je bila pod močnim vplivom križarskega reda. Ogledali smo si tudi notranjost Veliko Nedeljne cerkve, kjer naj bi bil prvi krst v Slovenskih krajih.

Polni vtisov z današnjega izleta smo se na koncu ustavili še pri turistični kmetiji Ozmec. Dočakalo nas je obilno kosilo, glasba ob spremljavi dueta \”M\” in prijetna zabava z plesom . Tu smo se tudi obdarili in se zahvalili vsem organizatorjem in nam samim, da smo doživeli tako prijeten dan. Na koncu še enkrat zahvala Franciju in Pavletu za njihov trud in tako uspešno izvedbo izleta v neznano.
Lep pozdrav
Marjan