Planinski pohod na Zasavsko Sv. goro


Z navdušenjem smo se člani PD Iskra odzvali povabilu PD Delo na izlet v neznano. Partnerska naveza je na to prelepo jesensko soboto štela 20 dobrovoljnih in zvedavih planincev in planink. Izleti z vlakom do izhodišča so (vsaj meni) vedno privlačni, saj se skupina spoznava in druži celotno pot in ne samo na pohodniškem delu. Na ljubljanski železniški postaji še nismo bili v popolni postavi, kolegi in vodnica Ana so se nam pridružili v Zalogu, ob izstopu v Savi pa sta nas pričakala še zadnja dva člana in pomožno spremstvo s pogonom na štiri tačke. Neznano je postalo znano….na Zasavsko Sveto goro smo namenjeni. 4 ure hoje in družba prijetnih ljudi, kar planinci vsekakor smo. Mogoče pa le ujamemo jasno nebo in tople sončne žarke…..
Znano je, da imajo zasavske ture specifičen skupni imenovalec. Pot se nemudoma postavi pokonci in 20 minut naklon ne popusti. Toliko, da se telo ogreje, duh umiri in volja okrepi. Pot je bila razgibana, delno po gozdu, malce po asfaltu med redko poseljenimi vasmi (Tirna ob pristopu in Rovišče od sestopu), prekrasnimi travniki in pašniki, presenetljivo ohranjenimi in urejenimi kozolci toplarji, od katerih so nekateri prav izstopali po arhitekturni iznajdljivosti……….
Za zadnjih 20 minut vzpona smo izbrali TRDO VARIANTO (mehko imamo doma, je šaljivo pripomnil Vojko). Res je bila zahtevna, je pa zato nudila možnost »počitka« na treh opremljenih zasilnih ležiščih v kotanji tik pod vrhom. Najverjetneje so sodobni romarji ob prejetih »odpustkih« pozabili na pretekle skrbi in imovino. Kdo ve?
Planinski dom na Zasavski sveti gori (852m) je lepo in bogato opremljena planinska postojanka, pravi mali penzion v svetlem lesu in okusno dekoriranimi mizami. Upravljata ga zakonca Lovše, sredstva za prenovo pa je delno zagotovila Evropska unija skladno s projektom obnove za tri zasavske občine s pomenljivim nazivom »TRI krasne«. Kapacitete za silvestrovanje še niso v celoti zapolnjene; če vas mika, telefonska številka je 040 185 103.
Privoščili smo si čaj, ki ni bil ravno planinsko krepak, pa smo ga malce »odišavili« s kuhanim vinom iz nahrbtnika. Škoda, da nimam bibličnih sposobnosti….z veseljem bi z enim litrom napojila celotno družbo. Presenečenje dneva, nekdo je plačal čaj za celotno skupino. Zakaj, čemu?? No, ni smo verjeli »Delovcem«, da imajo nepisano pravilo, da lokalni »vodnik« plača čaj. Pa smo kar voščili rojstni dan. Pavle, hvala….pa lepo praznuj maja 2013!!!! Dobrih želja ni nikoli preveč
Posijalo je sonce in ožarilo belino celotnega kompleksa Svete gore, cerkev, zvonik, mežnarijo, obzidje…..še nekaj korakov in pogled na prelepo Zasavje nas je očaral. Razgledi za bogove, na vse strani neba, do koder seže oko in dokler meglice ne zabrišejo oddaljenih vrhov. Ljuba domovina, kako lepa si, tako preprosta, lahko dostopna in vsakič znova presenetljiva. Kamniško-Savinjske alpe z vsemi vrhovi, Čemšeniška planina, Limbarska gora, Menina planina ( Mea Culpa, Mea Culpa…..tokrat sem se dobro »zarekla«).
Kdor jezik špara, kruha strada. Vodnica Ana je vljudno poprosila, če si lahko ogledamo cerkev tudi znotraj, pa se je župnik kljub nahodu in slabemu počutju takoj odzval. MAKS KOZJEK – preverila sem podatke na spletu in zagotavljam vam, da je LEGENDA. Je mojster restavratorstva, ne samo na kompleksu objektov (mežnarija, kapela Kraljice miru, zvonik, cerkev), ki smo jih videli, temveč tudi po ostalih župnijah. Pred 30 leti je prišel iz župnije Hinje in današnja »posebna, slikovita in barvita« Sveta gora je sad njegovega vztrajnega dela, idej, entuziazma. V polurni predstavitvi nam je nanizal kar nekaj dejstev iz naše pretekle in polpretekle zgodovine, ki smo jih slišali prvič (Ivan Cankar na soški fronti, zgodovinski izvor priimka Turk, turško obleganje Ljubljane in njihovo taborjenje na Hrušici, tragična zgodba mežnarja in njegove družine, sreča župnika s Hitlerjevim podpisom na diplomi…..). Ob slovesu nas je v dolino pospremila mogočna pesem vseh šestih zvonov iz cerkvenega zvonika. Želja za nakup sedmega, katerega predračunska vrednost je ocenjena na 80.000 EUR, bo najverjetneje morala počakati na boljše čase… Iskrena hvala, gospod Kozjek, popestrili ste nam dan
Dragi kolegi iz PD Delo, ljubi Iskraši in Iskrice, prijetno je bilo z vami.
Nadja Uršič
Kamnik, 17. 11. 2012
Slike