Astronomski začetek pomladi ali pomladni ekvinokcij je pomemben astronomski pojav, ki v Sloveniji in po svetu označuje uradni začetek pomladi. Ta naravni dogodek, ki nastopi  20. Marca 2026, predstavlja trenutek, ko je Sonce točno nad ekvatorjem in sta dan in noč približno enako dolga. V slovenski tradiciji ima ta dan poseben pomen, saj označuje prebujanje narave in začetek novega vegetacijskega obdobja. Pomladi rastline zacvetijo in začno ponovno rasti  

Astronomski začetek pomladi spremljajo številni naravni pojavi in tradicionalni običaji. V tem času se začnejo fenološka opazovanja v kmetijstvu in naravovarstvu, ki spremljajo razvoj rastlin in živali. Številne izobraževalne ustanove in astronomska društva organizirajo posebna predavanja in opazovanja. Pomemben del so tudi ljudski običaji in praznovanja, povezana s prihodom pomladi.

Ta astronomski pojav ima pomembno vlogo pri načrtovanju kmetijskih del in razumevanju naravnih ciklov. Slovenija s svojo geografsko lego omogoča zanimiva opazovanja spreminjanja dolžine dneva in drugih astronomskih pojavov. Posebno pozornost se namenja tudi vplivu podnebnih sprememb na tradicionalne oznake začetka pomladi in fenološke pojave.

Astronomski začetek pomladi predstavlja priložnost za ozaveščanje o pomenu astronomije in naravnih ciklov v našem življenju. V ospredju so teme, kot so odnos med človekom in naravo, pomen ohranjanja tradicionalnega znanja o naravi in razumevanje podnebnih sprememb. Ta pojav povezuje znanstveno razumevanje sveta s kulturno tradicijo in spodbuja zavedanje o pomenu varovanja naravnega okolja.

Sonce osvetli površje tudi preden se na obzorju znajde v celoti. Ravno tako dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir – Sonce – še oziroma že za obzorjem. Zato je na ekvinokcij dan približno 14 minut daljši od noči na ekvatorju, proti poloma pa se ta čas povečuje. Dejanska enaka dolžina dneva in noči se tako pojavi nekaj dni proti zimskemu delu leta.

Ena izmed posledic obdobij enakonočij je moteč učinek na delovanje komunikacijskih satelitov. Ko se Sonce v tem času postavi za geostacionarni satelit, pride do izjemno močnega žarčenja na sprejemnike na zemeljskem površju ter oslabljenega delovanja, ki lahko traja od nekaj minut do ene ure.

Pomlad nastopi 20. marca ob 10 uri 28min, Sonce ta dan vzide ob 6 uri in 5 min, zaide ob 18 uri 6 min, dan traja 12 ur