Dugi otok

V petek dopoldan smo se vsi polni pričakovanj odpeljali na morje. Tako je, na morje, čeprav je v tem času še precej hladno. Kdo mi ? Planinci planinskega društva Dela. Že nekaj let nam planinci planinskega društva Grafičar pripravlja prečudovite majske izlete po Jadranskih otokih. Tokrat je bil na vrsti Dugi otok, največji v zadarskem arhipelagu dolg celih 45 km.
Imeli smo dovolj časa do srečanja z planinci Grafičarji, zato sta si Dušan in Pavle omislila, da se med potjo še povzpnemo na goro ZIR, ki ni daleč od poti proti Zadru. Vendar jima je ta načrt spodletel, ker sta zgrešila izstop iz avtoceste. Nekaterim od nas je to po drugi strani še ugajalo, ker se nam res ni ljubilo hiteti na približno 800m visoki hrib. Najbolj zagnani, pa so sklenili, da nam prihodnje leto Zir ne uide. Tako smo v Zadar prišli nekaj prej in smo imeli čas se sprehoditi, ogledati nekaj zanimivosti, ter se pogreti ob kavici na toplem soncu.
Kmalu so za nami prišli tudi naši prijatelji. Pozdravljanje je bilo prisrčno, saj smo vedno veseli kadar se dobimo, saj vemo, da bomo preživeli čudovite dni.
S trajektom smo se prepeljali do trajektne luke Brbinj na Dugem otoku. V poznih urah smo se namestili v hotelu Luka v mestu Luka.
V soboto zjutraj nas je prebudil dež. Nekam čudno smo se gledali in premišljevali kako se bo izpeljal predviden program. Po zajtrku ko smo se vkrcali na barko Plava laguna je lilo kot iz škafa. Barka je dobro zaščitena pred dežjem, tako, da se je razpoloženje takoj popravilo.
Plovba je bila mirna in so se nekateri navkljub dežju povzpeli na svetilnik. Med plovbo med otoki Kornatov se je zjasnilo in posijalo je toplo sonce. Ustavili smo se v zalivu Mir v parku prirode Telaščica. Vlado je bolje pripravljene planince popeljal na malo daljšo turo. Nekaj, pa se nas je povzpelo na vrh pečin od koder je bil prelep razgled na ostale otoke in daleč v daljavo. Otoki so v tem letnem času zeleni in bujni spomladanskega cvetja. Žajbelj ima lepe modre cvetove.
Kapitan Barke Plave lagune nas je pogostil z dobrimi ribami na žaru in vinom na otoku Kornat. Predno smo se vrnili v Luko smo se ustavili še v Žmanu, kjer smo imeli priliko kupiti kozji sir, oljčno olje in dobro travarico. Nekoč se je dobil tu žajbljev med, vendar se s čebelarstvom ne ukvarjajo več. Polni lepih vtisov smo se vrnili v hotel in se ob dobri glasbi in plesu družili do poznih ur.
V nedeljo po zajtrku smo se sprehodili do podzemne jame Strašna peč. Obiskali svetilnik Veli rat na rtu Punta bianka. Vožnja na trajektu nam je hitro minila ob klepetu.
Na poti smo se še ustavili in spraznili nahrbtnike in torbe in ugotovili, da bi ob vsej tej hrani lahko ostali skupaj še kak dan. Slovo in obljuba, da se vidimo septembra na Klemenči jami.
Vsa čestitka Vlado-tu, da je brez napake izpeljal ta program, ki je bil zelo zahteven. Hvala