Izlet v Ročinj, Tolminska korita in Javorco

Zamudniki, (Stanka, Mari, Silva, Milica, Denis z Žakom), ki se 11. julija nismo udeležili izleta v Ročinj – Čičer, smo se tja odpravili 1. septembra. Ubrali pa smo malo drugačno pot. Zahvala gre predvsem našemu podpredsedniku Pavletu Kljunu, ki se je bil pripravljen v tiste kraje zaradi nas odpraviti še tretjič. Iz Ročinja smo startali nekaj čez pol deveto do cerkvice Sv. Pavla. Pavle mi je pozabil povedati, da bi morala s seboj vzeti mačeto, saj je bila večina poti preraščena s trnjem. Še dobro, da smo nazaj šli po drugi poti. Malo popraskani smo pred cerkvico zagledali tri iz marmorja izklesane oltarje Kalvarije, ki so jih po ljudskem izročilu Ročinjci dobili od Drežničanov v zamenjavo za planino, ki so jo nekdaj imeli tam daleč pod Krnom. Po kratkem postanku smo se odpravili do avtomobilov in krenili v hladovino Tolminskih korit. Srečali smo veliko tujih turistov, ki so si prišli ogledat to zanimivo pot ob Tolminki. Občudovanja vreden je Hudičev most, ki stoji 60 m nad globeljo, potem je tu še Medvedova glava, del korit pa se imenuje Skakalce. Ker smo z ogledom korit končali že ob pol enih, je Stanka predlagala, da si ogledamo še Spominsko cerkev Svetega duha, ki nosi znak Evropske kulturne dediščine. Po strmo dvigajoči se cesti smo pešačili pol ure in ko smo vsi prešvicani prispeli pred cerkev, smo morali premagati še okrog 60 stopnic, vendar se je izplačalo, saj je cerkev vredna ogleda. Leseno svetišče, posvečeno padlim avstro-ogrskim branilcem tolminskega bojišča soške fronte nas je vse impresioniralo. Nad vhodom se dviga zvonik s sončno uro, grbom monarhije in napisom PAX (mir). Notranjost cerkve je secesijsko poslikan in dekorativno obdelan prostor. Prevladuje modra in črna barva zlatimi in belimi ornamenti. Na hrastovih ploščah je vžganih 2564 imen padlih vojakov. Zunanje stene te spominske cerkve krasijo grbi dežel nekdanje avstro-ogrske države. Podrobnosti nam je obrazložil skrbnik cerkve.
Ko smo se vračali, smo se ustavili še pri vrelcu zdravilne vode, se najprej odžejali, potem pa natočili vode še v vse prazne plastenke za domov.
Izlet smo zaključili v Športnem gostišču ob Soči, pred odhodom domov pa smo si še v Soči malo namočili utrujene noge. Prepričana sem, da bo ta izlet udeležencem ostal v lepem spominu.

Zapisala: Milica Kegl