Aljažev stolp
Aljažev stolp skupaj s Triglavom je ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Slovenije in nepogrešljiv del podobe najvišjega slovenskega vrha. Ta majhen, a pomemben kovinski valj na najvišji točki države ima dolgo in zanimivo zgodovino, ki presega njegovo praktično funkcijo – postal je simbol slovenskega naroda in povezanosti z gorami.
Na najvišji točki slovenskega ozemlja stoji Aljažev stolp, 190 cm visok valjasti stolp iz debele pocinkane pločevine, ki je postal najbolj prepoznaven simbol slovenskega naroda. Odlikujeta ga izjemen krajinski motiv in ogromen simbolni pomen za slovensko državnost ter za vse Slovence.
Dolgoletno zamisel o stolpu je leta 1895 uresničil Jakob Aljaž, duhovnik, planinec in skladatelj z Dovjega. Od takratne dovške občine je za en goldinar odkupil vrh Triglava. Leto pozneje je Jakob Aljaž kupil še zemljišče na Kredarici in tam postavil prvo slovensko kočo. Danes je v koči mogoče najti najvišje ležečo meteorološko postajo v Sloveniji. S tem je želel zagotoviti, da bo vrh ostal v slovenskih rokah in dostopen vsem. Sprva se je stolp imenoval Triglavski stolp, šele kasneje so ga poimenovali po njem. Stolp pa ne predstavlja le simbol slovenskega naroda, temveč nudi tudi zavetje pred nevihtami in predstavlja orientacijsko točko za planince.
Načrte je Aljaž zaupal šentviškemu kleparju Antonu Belcu, ki je v svoji delavnici izdelal danes vsem znan pločevinasti stolp. Stolp je izdelal iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov. Pločevinaste dele so najprej z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na vrh Triglava. Tam ga je Aljaž s petimi pomočniki postavil 7. avgusta 1895, pri čemer so za utrditev stolpa potrebovali pet ur. Skromna svečana otvoritev je sledila 15 dni kasneje, 22. avgusta, so zapisali na spletnih staneh javnega zavoda
Danes je v državni lasti, upravlja ga Planinsko društvo Ljubljana-Matica, teritorialno pa spada pod Občino Bovec.