Tudi letošnji 55. Občni zbor PD Delo bo potekaj v Domu zaščite in reševanja v Trzin, pri Šparu.
Za uspešno izvedbo zbora smo sprejeli naslednje naloge in zadolžitve:
– za uvodni pozdrav prisotnim in seznanitev s poročilom o delu UO in odsekov društva za leto 2025 je zadolžen Dušan Resnik
– zbor bosta vodila Pavle Kljun ali Robi Poberaj
– v delovno predsedstvo zbora so imenovani za predsednika Pavle Kljun ali Robi Poberaj, za člana Deni Leban in Marjan Klančar
– za finančno poročilo društva za leto 2025 sta zadolžena Polona in Bogdan Kopmajer
– letno naročnino bosta pred zborom pobirali Polona in Ronja Kopmajer
– v verifikacijsko komisijo je imenovana Stanka Kekec
– pismeno poročilo o delu društva in upravnega odbora za leto 2025 in potek zbora bo pripravila tajnica društva Sonja Suhadolc
– za zapisnikarico zbora je imenovana Sonja Suhadolc
– overovateljici zapisnika bosta Ana Kljun in Stanka Kekec
– poročilo Nadzornega odbora za leto 2025 bo podala Milena Drinovec
– poročilo Častnega razsodišča za leto 2025 bo podal Tone Vrečar

Pot nosi uradno ime Strada Vicentina, po inženirju Vicentinu, ki je v 19. stoletju zasnoval njeno traso. Vendar pa jo mnogi imenujejo Napoleonova pot, saj legenda pravi, da so jo odprle Napoleonove čete leta 1797.
Napoleonova pot, znana tudi kot Strada Napoleonica, je ena najlepših razglednih pešpoti nad Trstom. Ta priljubljena pot ponuja dih jemajoče poglede na Jadransko morje, Tržaški zaliv, grad Miramar oziroma Miramare in ob jasnih dnevih celo na Dolomite ter Julijske Alpe
Pot se začne v naselju Opčine v središču Tržaškega krasa na kraškem robu nad Trstom. Mesto je zelo znano med Slovenci, saj je zaradi neposredne bližine kar tretjina prebivalcev slovenske narodnosti. S poti se odpirajo osupljivi razgledi na Tržaški zaliv, zaradi česar je še posebej priljubljena med pohodniki, tekači in celo plezalci, ki izzivajo strme stene v bližini Proseka. Napoleonova pot je odlična postojanka pred izletom v Trst, ki je z Opčinami spet povezan tudi s tramvajem. Trst je čudovita destinacija, ki ponuja edinstveno kombinacijo zgodovine, kulture, narave in hrane. Njegova bogata zgodovina se odraža v znamenitostih, kot sta grad Miramar in trg Unita d’Italia. Mesto se ponaša z izjemno arhitekturo, čudovitimi razgledi ter odličnimi kulinaričnimi specialitetami..
Na poti se nahaja razgledna točka Vedetta d’Italia, ki ponuja čudovit panoramski pogled na Tržaški zaliv. Posebej priljubljena je med regato Barcolana, ko jadra prekrijejo Tržaški zaliv.

Mandrga je 831 metrov visok vrh, ki se nahaja v Sloveniji 1,8 km jugovzhodno od kraja Dobrovlje pri Mozirju in 1,8 km zahodno od kraja Obramlje. Najbližja planinska koča je Dom na Dobrovljah, ki se nahaja 0,3km jugozahodno. Nekoliko bolj oddaljena pa je Lovska koča na Bezovcu. Vrh se nahaja jugozahodno od Mislinjskega jarka.

Skozno je naravni most nad potokom Lijakom, na prepadnem robu Trnovskega gozda. Gre za kraški pojav, ki v višino meri 10 m, v širino pa 15 m. Nahaja se na Južnih obronkih Trnovskega gozda, nad vasjo Šmihel pri Novi Gorici. Naravni most je nastal skupaj s kratko jamo pod steno, skozi katero pelje potka. Impresivna pohodniška točka v obliki okna ponuja zelo lep razgled na Vipavsko dolino, Furlanijo in morje v daljavi. Opazili boste tudi krajšo kaverno iz časa 1. svetovne vojne. Domačini pripovedujejo, da je general Borojevič, avstrijski komandant soške fronte, s Skoznega opazoval goriški del bojišča.

Skozno je zavarovano kot naravni spomenik. Do njega vodi lepa označena pešpot, ki se prične pri pokopališču v vasi Šmihel, vzpon traja približno eno uro. Nad izvirom Lijaka je znano vzletišče za prosto letenje z jadralnimi padali in zmaji.

Ob oknu je vpisna skrinjica z vpisno knjigo in žigom, ob skrinjici pa vhod v krajšo kaverno iz časa 1. sv. vojne. Na drugi strani okna, kot je kaverna, pa se nahaja naravna jama, skozi katero vodi krožna, tehnično zahtevna, markirana planinska pot. Z naravnega mostu nad oknom, pa se odpre lep pogled na spodnji del Vipavske doline, Trstelj in del Jadranskega morja.

Kojca je razgleden vrh, ki se dviga južno od Baške grape. Z vrha, na katerem stoji kopa sena, se odpira lep razgled na verigo Spodnjih Bohinjskih gora, Škofjeloško-Cerkljansko hribovje, Snežnik, Golake ter del gora nad osrednjim tokom reke Soče. Kojca je od vsepovsod samostojna gora, njeno sleme poteka v smeri vzhod-zahod in prav zato omogoča odlične razglede. Razgled na jug, na dolino Idrijce in na razdrapani idrijski svet. Porezen je čez Zakojško grapo najbližji sosed, na sever in zahod pa se belijo kamniti Julijci.
Vrh je izpostavljen vetrovom, zato goste, nizke in čvrste bukve nekoliko zakrivajo poglede. Pobočja, še pred četrt stoletja vsa gola, se naglo zaraščajo, tako da med hojo nimate več občutka za strmino – a jo čutite v pljučih. Kojca je nizka gora, a vendarle je kar 1100 metrov nad strugo Idrijce. S svojo višino, ki meri 1303 m, se zdi lahko dostopna, a se pri vzponu nanjo premislimo glede dostopnosti. Poti nanjo ni veliko. Vse poti, ki vodijo na vrh zahtevajo od pohodnika nekaj truda in energije.
Na vrhu je poleg številnih klopi in vpisne skrinjice tudi manjši spomenik NOB.
Pred nekaj leti so na vrhu postavili še lepo urejen bivak, ki pa nima urejenih ležišč.

Lipanca je manjša planina nad Pokljuko, tik pod grebenom, ki ločuje Pokljuško planoto od doline Krme. Z Lipance boste imeli lep razgled na pokljuške gozdove in bohinjske gore, nad vami pa se bodo dvigale strme stene Lipanskega vrha. Privlačnost Lipance še povečuje Blejska koča, ki je odprta vse leto, prijazen oskrbnik pa poskrbi, da popotniki ne odidejo lačni ali žejni. Pot z Rudnega začne se kot položen sprehod po mogočnih pokljuških smrekovih gozdovih, se nadaljuje z rahlim vzponom na robu pokljuške planote, postane nekoliko bolj razgibana in se konča na precej strmih travnikih pod Lipanco, od koder končno pridemo do Blejske koče.
Izlet s Pokljuke na Lipanco je zanimiv že sam po sebi – večina poti vodi najprej po mogočnih smrekovih gozdovih, nato pa se po bolj ali manj razgibanih poteh vzpnemo do Lipance. Bolj zahtevni planinci bodo Lipanco izkoristili kot izhodišče za vzpon na Debelo peč, Lipanski vrh ali Viševnik.
Na Lipanco vodi s Pokljuke množica poti – najdaljša se začni malo pred Šport hotelom in zahteva dve uri hoje, najkrajša pot iz Medvedove konte pa traja le 30 minut, lahko pa se nanjo povzpnete tudi z Rudnega polja, za kar boste potrebovali približno uro in pol.

Ženiklovec je gorski vrh v Sloveniji, bolj poznan tudi kot Veliki Javornik. Veliki Javornik ali Ženiklovec je 1716 m visok vrh, ki se nahaja med Storžičem in Stegovnikom. S travnatega vrha, na katerem je vpisna skrinjica, se nam odpre lep razgled na že omenjeni Storžič, greben Kriške gore, Julijske Alpe, Stol, Begunjščico, Vrtačo in Košuto ter gore na Jezerskim. Nahaja se v gorovju Karavanke (blizu Tržiča in Doma pod Storžičem) in je priljubljena izletniška točka predvsem zaradi lepega razgleda in razmeroma lahke dostopnosti.
Osnovne informacije:
Ime: Ženiklovec (drugje naveden tudi kot Veliki Javornik
Višina: približno 1715–1716 m nad morjem
Gorska veriga: Karavanke
Razgled: z vrha se odpirajo lepi pogledi proti Storžiču, grebenu Košute in drugim okoliškim vrhovom
Pohodniške poti:
Na Ženiklovec se lahko povzpnete iz več smeri:
Dom pod Storžičem – približno 1 h 50 min hoje
Grahovše – nekoliko daljša tura po gozdnih in travnatih poteh
Pot ni zelo zahtevna in je primerna tudi za neizkušene pohodnike, pozimi pa je vrh priljubljen cilj turnih smučarjev.
Zanimivosti:
Gre za bolj neznan, a zelo razgleden hrib, ki ni tako oblegan kot visoki alpski vrhovi, a kljub temu ponuja čudovite poglede in mirno gorsko okolje.
V okolici so tudi planine in pastirske poti, zaradi katerih je območje lepo za daljše ture ali kombinacijo pohodov.

Gašparič je bil mnogo let markacist te poti, zato so planinci tega društva sklenili, da v njegov spomin vsako leto septembra (septembra 1996 je umrl), organizirajo tradicionalni pohod na Krim. Planinsko društvo Delo obeležuje Gašparičev pohod tudi s podelitvijo priznanj vsem zvestim pohodnikom, ki so se večkrat zapovrstjo na ta dan povzpeli na Krim.

Krim je 1107 m visoka gora, ki se dviguje južno od Ljubljanskega barja. Z vrha na katerem stoji planinski dom, ter večje število oddajnikov je lep razgled na del Julijskih Alp, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in Ljubljansko barje.

Snežnik oz. Veliki Snežnik je z višino 1796 m je najvišja gora Notranjske in hkrati najvišji nealpski vrh v Sloveniji, zato je z njega lep razgled po večjem delu Slovenije in bližnje sosednje Hrvaške. Ob lepem vremenu tako vidimo najvišje vrhove Gorskega Kotarja in Istre, kjer izstopajo Risnjak, Snježnik in Učka. Na slovensko stran pa prek prostranih gozdov Notranjske vidimo tudi najvišje vrhove Julijskih Alp, Kamniško Savinjskih Alp in Karavank. Pogled na Snežnik, obiskovalcem predstavita največji posebnosti tega gozdnega območja. 
Le nekaj metrov pod vrhom pa se nahaja tudi zavetišče Draga Karolina na Velikem Snežniku. Dostop je tudi s Sviščakov. Na Sviščakih se nahaja tudi Gozdna učna pot Sviščaki. 
Učna pot Sviščaki je dolga 4.3 km in traja približno 3 ure. Pot je namenjena razumevanju vlog gozda in procesov, ki se v njem odvijajo. Na poti se spoznate velike zveri snežniških gozdov in povezanost rastlinskega in živalskega sveta. Predstavljene so tudi velike zveri snežniških gozdov in povezanost rastlinskega in živalskega sveta.

Dutovlje so manjše naselje, ki spadajo v Občino Sežana. Nahajajo se v središču najbolj rodovitnega območja Krasa. Gozdne površine na Krasu so v preteklih stoletjih večinoma čisto izkrčili in nastale so širne travniške planjave, ki so večinoma primerne le za pašo. Za ureditev pridelovalnih površin so morali odstraniti ogromne količine kamenja, ki so ga nato uporabili za izgradnjo hiš in kamnitih zidov.
Sedanjo podobo Krasa je od prejšnjega stoletja zaznamovalo načrtno pogozdovanje, zaraščanje travnikov in zasajanje površin z vinogradi. Za kraški vinorodni okoliš je značilno vrhunsko vino teran, ki ga dajeta vinska trta sorte refošk ter rdeča in z železom bogata prst jerovica. Poleg vina teran na tem območju pridelujejo tudi rdeče vino refošk in belo vino malvazija.
Ob Tomaju so Dutovlje drugo kraško vinogradniško središče. V pisnih virih je naselje prvič omenjeno leta 1278, ko je prešlo v last goriških grofov, vendar pa sledi naselitve segajo že v prazgodovino.
V Dutovljah (občina Sežana) je Teranova krožna pot, ki deluje kot učna pot skozi značilno kraško pokrajino in lokalno kulturno dediščino. 

V središču vasi,  “na placu” pred Bunčetovo domačijo, se začne prijetna in hkrati poučna pot po kraški pokrajini, ki vas povabi na popotovanje skozi zgodovino ter vas seznani z značilno arhitekturo in starodavno kulturo Krasa. Speljana je po nezahtevnih gozdnih in vaških poteh, mimo številnih vinogradov, ki v vsakem letnem času ponujajo drugačno podobo. Ob poti so postavljene številne informativne table, ki pohodniku predstavijo zgodovinske zapise in pričevanja iz preteklosti. Obisk vinarja in pokušina terana spremeni lahkoten pohod v posebno doživetje. Popotnika navdušijo tudi čudoviti razgledi na edinstveno pokrajino vinogradov, suhih kamnitih zidov in idilično lepih kamnitih vasi.

Osnovne informacije učne poti
Izhodišče: Trg pred Bunčetovo domačijo v Dutovljah (Dutovlje 65).
Dolžina: Približno 7 km (krožna pot).
Čas hoje: 2 – 3 ure z vmesnimi postanki za ogled panojev.
Težavnost: lahka, primerna za družine, pohodnike začetnike ali šolske skupine.
Zahteve: Udobna obutev za gozdne/vasi poti, voda, zaščita pred soncem.
Dostopnost: Pot je speljana po gozdnih in vaških poteh z rahlimi vzponi.
Kaj ponuja učna pot
Pot poteka skozi lokalno kraško pokrajino in vam skozi informacijske table predstavi:
Kraško arhitekturo (suhozidi, kamnite stavbe) in značilnosti starosvetnega bivanja na Krasu.
Vinograde in pridelavo terana – znane kraške rdeče vinske sorte.
Zgodovinske napise in kulturne zanimivosti ob poti. Lep razgled na okoliške vinorodne terase in suhopolne travnike.

Zanimivosti: 
• Tomaj – rojstni kraj Srečka Kosovela, z lepo urejenim vaškim jedrom.
Zgodovina & kultura (zelo blizu)
• Štanjel (10 min) – srednjeveška vas, Ferrari vrt, razgledi.
• Sežana (10 min) – Botanični vrt ob vili Mirasasso.
• Komen – kraški muzej in sprehodi po starem jedru.
Narava & aktivno
• Kolesarjenje po Krasu – mirne ceste, razgledi, vinske postojanke.
• Kraški rob (malo dlje) – pohodi z razgledi proti morju.
• Škocjanske jame (cca 30 min) – UNESCO naravna dediščina.
Družinsko / posebna doživetja
• Lipica (15 min) – lipicanci, sprehodi po posestvu.
• Degustacije terana z lokalnimi vinarji.
• Osmice (sezonsko) – avtentična kraška izkušnja.