SNIDENJE OB 50-LETNICI MED PD DELO LJUBLJANA IN PD GRAFIČAR ZAGREB

Ob tako visokem jubileju nas čas in spomini popeljejo na začetek v leto 1974, ko je na našem občnem zboru prišla pobuda za redna srečanja z Grafičarji. In začelo se je. Isto leto se je nekaj mladcev iz obeh društev srečalo na Kriški gori. Skupaj smo se podali na Triglav, jeseni pa obiskali njihovo idilično kočo na Sljemenu. Leta 1975 smo pričeli z velebitsko transverzalo. Na severni del nas je vodil Darko Luš, 1976 nas je na srednji del vodil Dado, 1978 pa Drago Peršl na južnega. To je bila 3D transverzala.

Nepozabna so bila srečanja na Rašici in Kumu, vsako jesen na Medvednici v domu Grafičarjev. To je bil poseben protokol, dvojna doživetja. V tistih »starih« časih smo se pripeljali z vlakom, pričakali so nas na kolodvoru, naprej s tramvajem, nato peš ali z gondolo do koče. Ob čaju, odlični in obilni večerji, je sledil družabni večer. Pozdravi, izmenjava daril, zapeli smo nekaj pesmi in se preselili na jaso pod njihovim domom, kjer so zakurili velik taborni ogenj – kres, peli smo, plesali, meditirali ob ognju, nepozabno.

Eden od pomembnih dogodkov je bilo pobratenje obeh društev, svečani listini sta leta 1978 na Govejku podpisala takratna predsednika. Za nami je mnogo skupnih prehojenih poti in prijetnih srečanj. Skupaj smo spoznavali lepote Hrvaške in Slovenije, od planin, gora, težjih tur, otokov, muzejev, jam, rudnikov. Skupaj smo zaplesali na planinskem plesu na Gospodarskem razstavišču. In se večkrat nasmejali igram, katerih avtor in igralci so bili kar planinci Grafičarja.  Z željo prikazati gostom kar največ. In uspelo nam je, zato danes praznujemo. Zaslužnost in pohvala gre vsem predsednikom in članom, da smo vztrajali do danes in da smo spet skupaj.

Ob obletnicah smo prejeli in podelili veliko priznanj. Tudi pisci in kronisti so opravili odlično delo, brez katerih ne bi bilo tako bogate zapuščine. Predvsem Jože Gašparič, ki je dogodke skrbno beležil v naših biltenih. Zasluga gre tudi Janezu Porenti za bogat slikovni prispevek. Hvala Dadu za kroniko naših skupnih izletov v sliki in besedi in brošuri alpskega cvetja.

Veliko poti začrtamo tako, da jih zmorejo tudi starejši, pomembno je, da vrvi, ki nas veže, ne pretrgamo. Gre za tiste vrste druženja, ki na skupni poti vsaj za dan ali dva presežemo vsakdanje probleme, prisluhnemo prijatelju in se sprostimo v naravi. Vsako društvo zase je v petdesetih letih druženja po svojih močeh in zaradi dobre volje, tudi spoštovanja do drugega,  dalo svoj dobrobit. In nazadnje iz Prešernove zdravljice…..«ki smo zato se  zbratli, ker dobro v srcu mislimo«.
NAJ TRAJA !!   SREČNO VSEM,

S prijatelji iz Grafa smo se prisrčno srečali v centru Eko-Budinjak v osrčju Žumberške pokrajine. Zaradi kislega vremena je bila samo ena skupina A, ki je ob strokovnem vodstvu prehodila krožno pot Knježeva. Nato smo se odpeljali na dom na Medvednici, kjer smo ob izvrstni jedači in pijači praznovali petdeset let neprekinjenega druženja Dela in Grafičarja in tudi dvestoti skupni izlet. Podrobno zgodovino druženja je razložil in prikazal Dado.
Dušan

Medvednica,  5. in 6. oktober 2024. DAN GRAFIČARA

Praznovanje dneva PD Grafičar in petdesetletnice srečanja s člani PD Delo nas popelje v bližnji krajinski park Žumberak – Samoborsko gorje, v nadaljevanju programa pa do Medvednice in našega planinskega doma Grafičar. Žumberak ali Žumberačka gora (slov. Gorjanci) je gorje na severozahodu Hrvatske, južno od Zagorja i zahodno iz Zagreba in deloma v Sloveniji. Žumberak je tudi ime hrvaške mikroregije, ki vključuje hrvaški del pogorja. Najvišji vrh je Sveta Gera (lit. Trdinov vrh) s 1178 metrov nadmorske višine, ki je tudi najvišji vrh celinske Hrvaške.

Bogastvo rastlinskega in živalskega sveta ter vode so zanimive značilnosti te gore. V preteklosti so izkoriščali tudi rudna bogastva, po katerih slovi Žumberak; zlasti baker, v manjših količinah pa so pridobivali zlato in železo.