Jubilej v Vratih


Kot je zapisano v Dušanovem govoru, smo se 22. in 23. septembra zbrali s posebnim namenom, da slavnostno obeležimo 40. jubilej pobratenja PD Delo s planinci PD Grafičar iz Hrvaške. Na uradnem jubilejnem delu v Aljaževi koči, v dolini Vrat pod Triglavom, je bilo ob obujanju spominov čutiti polno emocij, še posebej zato, ker smo imeli v svoji sredini tudi deseterico tistih planincev, ki so v društvih od samega začetka. Podatek, da se je ta dan zbralo čez 60 planincev, od tega 36 hrvaških prijateljev, pove vse. Spodbudne besede kaj nam pomeni druženje po tolikih letih in kako pomembno je, da nam je to uspelo obdržati, je povedal tudi predsednik PD Grafičar Miro.
Odločitev, da zaradi turobnega deževnega dneva prvi dan obiščemo Planinski muzej v Mojstrani, je bila pravilna. Ko smo popoldne prispeli v Aljažev dom, je le še malce pršilo, kar po uradnem delu večera ni motilo veselega razpoloženja. Zaživela je zabava ob glasbi dveh hrvaških muzikantov in Branetovih uspešnicah.
Naslednje jutro je bilo dokaj hladno in ozračje vlažno, a smo kljub temu prehodili pot od Aljaževega doma do slapa Peričnika. Nezahtevna pot nas je vodila tudi pod dolgimi previsnimi stenami, ki jih imenujejo galerije. Čudovite gobe, čeprav v glavnem vražje, so večkrat upočasnile naš korak.
Pohvala Dušanu, ki zna izbrati zanimive, za nas malo manj znane poti in pričarati lep sončen dan. Iz Žirovnice, kjer smo zapustili avtobus smo se preko vasi Sela povzpeli na 725 m visoko vzpetino, kjer stoji majhna cerkev Sv. Lovrenca. Zadnji del vzpona so domačini utrdili s 180 stopnicami, ki so nas dodobra zadihale. A z vrha se je odprl čudovit razgled vse do Blejskega jezera, ljubljanske kotline in do Pokljuke. Pot smo po pobočju nad vasjo nadaljevali do znamenitega, 16 m visokega vodnega stolpa nad Žirovnico, Tistega roza pobarvanega stolpa, zgrajenega leta 1914, ki ga ogledujemo, kadar se vozimo po gorenjski avtocesti. Večkrat obnovljen še danes služi svojemu namenu. Tudi ob stolpu smo se (že spet) povzpeli po stopnicah. Če štejemo samo pot navzgor, smo ta dan premagali kar 265 stopnic. Od stolpa smo pohod nadaljevali po gozdni poti ob Završnici, V bližnji gostilni smo se podprli z “dunajci”, ki so gledali čez krožnik in nazdravili drug drugemu. Pred odhodom domov so hrvaški prijatelji pri ljubljanskem Ruskem carju, ki je naša stalnica, zaigrali še nekaj veselih viž. Poslovili smo se z obljubo, da se novembra vidimo na Sljemenu.
Planinski pozdrav

Sonja