PD Delom in PD Grafičarjem na Ugljan

Šli smo tam v gore dihat “morski” zrak. Dobesedno tako smo planinke in planinci planinski društev Delo, Iskra ter Grafičar iz Zagreba izkoristili konec tedna. Ob napovedi dežja in slabega vremena se nismo preveč obremnjevali, saj ob lepem sončnem jutru pri odhodu niti pomislili nismo na to. Naše misli so že potovale tja proti Zadru, proti Ugljanu.

Zadar je mesto izjemne 3000 letne zgodovine in izjemno vredne kulturne dediščine, mesto, ki vedno ponuja nekaj novega in povsem originalnega. Nameščen v samem srcu Jadrana predstavlja urbano središče Severne Dalmacije oziroma administrativni, gospodarski, kulturni in politični center regije v kateri živi 92.000 prebivalcev.
Otok Ugljan ima sedem naselij od koterih je mesto Ugljan prostorno najvećje ter se nahaja na njegovem severozahodnem delu, in ima po svojih reljefnih karakteristikah največje število sončnih ur na celotnem zadarskem akvatoriju.
Okvara avtobusa in 3-urno čakanje na novega nam veselje in dobro voljo ni niti malo skalilo. Pač tudi to se dogaja. V Lokvah pri Črnomlju smo tako naš pohod na Zir že zaključili. Ostal nam je tako le še piknik pod tem osamelcem. Lepo popečene klobase, katere je Ančka pripravila, so nam prav lepo teknile. Domača gostiteljica nas je še posladkala z pohanim, miškam podobnem pecivom. Tudi sir in pivo in razna razkužila so bili naši spremljevalci dobrot. Škoda le, da je čas tako hitro tekel. Iz Zadra so nam signalizirali, da nas že čakajo za ogled muzeja stekla. Tako smo opravili še gasilsko, se zahvalili domačinu Nikoli in njegovi sestri ter odhitele naprej proti morskemu zraku naproti. Na parkirišču ob bencinski črpalki smo se tako srečali z planinkami in planinci PD Grafičar ter si potem v Zadru družno ogledali muzej antičnega stekla.

Muzej antičnega stekla je edinstvena kulturna institucija ne samo na Hrvaškem ampak tudi v svetu. Predstavlja edinstveno zbirko približno 2000 različnih steklenih predmetov iz obdobja antike, ki izhajajo iz 1. stoletja p.n.š. do 5. stoletja p.n.š.. Razstavljeni so edinstveni stekleni predmeti iz antičnega obdobja najdeni na lokacijah v Zadru, Ninu, Starigradu pod Velebitom in Asseriji pri Benkovcih. Muzej ima v svojih prostorih shranjenih še približno 2000 steklenih predmetov. Na 2575 kvadratnih metrih skupne površine se v Muzeju antičnega stekla v Zadru razen razstavnih prostorov nahaja še specializirana knjižnica, kongresna dvorana, delavnica za pihanje stekla in trgovina s spominki.
Za ogled mesta smo potem imeli še eno uro časa in ob 20.45 nas je trajekt odpeljal proti otoku. Že v trdni temi smo se od pritanišča Preko odpeljali do naše destinacije v naselju Kukljica. Dušan nam je tu razdelil ključe po spisku in tako že nekoliko utrujeni odšli na nočni počitek. Nekatere je pri tem ponagajalo grmenje in dež. Ni pa vplival na naš plan za naslednji dan. Oblaki so odšli, prikazalo se je sonce in mi smo se po kratkem zajtrku odpeljali proti Malemu Lukoranu oz. Turkiji od kode pelje markirana pot do najvišjega vrha otoka na 285m visoki Ščah. Naš gostitelj Vlado nam je na kratko razložil pot do vrha in na kaj moramo posebno paziti. Sama pot v začetku ni posebej zahtevna, je pa proti samemu vrhu zaradi ostrih skal in visokih prehodov in gostega dračja dokaj neprijetna. Od tega razglednega vrha smo se nekateri odpravili tudi na sosednji vrh Sv. Mihalj..

Nekateri direktno skozi džunglo dračja in po skoraj neprehodnem skalovju, nekateri pa najprej v dolino in nato po cesti do Sv. Mihalja. Tu gori, v stari že nekoliko načeti trdnjavi dominira telekomunikacijski stolp. Tudi tu je enkraten razgled, ki nam ga je omagočalo lepo vreme, po Kornatih po bližnjih in nekoliko oddaljenih, velikih ter malih otokih. Po vrnitvi iz pohoda smo se nekoliko ohladili v restavraciji ob morski obali in se kmalu nato od odpeljali “domov” v Kukljico. Po planu je bila tu večerja iz naših nahrbtnikov, nato družabno srečanje in zabava z muziko in petjem ob spremljavi kitare, skoraj do jutra. Skoraj nič utrujeni smo se naslednji dan odpravili z avtobusi preko mostu na otok Pašmanj.

Tudi ta otok ima najvišji vrh imenovan Veliko Bokolj in je le nekoliko nižji kot Ščah na sosednjem otoku. Razlika je le v dostopu. Tja gor vodi namreč iz naselja Dobrapoljana gasilska cesta in po njej smo tudi prispeli do vrha. Tudi tu je bil visok stolp in izredno lep razgled. poleg Kornatov, Dugega otoka se je v daljavi se je prikazoval tudi otok Vis. Po osvojitvi še zadnjega vrha po našem planu smo se ustavili v bližnji restavraciji na ribah oz. giricah. Kar težko se je bilo na koncu posloviti. Vsakega lepega enkrat konec in tudi našega trodnevnega druženja prav tako. Nepozabni spomini nas bodo spremljali še kar nekaj časa in upam, da tudi potem.

Lep pozdrav
Marjan