Primož Trubar se je rodil leta 1508, domnevno prav 8. junija, v današnji občini Velike Lašče. Tam se še danes poklanjajo njegovemu spominu z občinskim praznikom in kulturnimi dogodki. Trubar pa ni zgolj lokalni junak. Njegova misel je sevala daleč preko meja takratne Kranjske.Trubarjev dan je bil v zakonodaji uradno sprejet šele leta 2010, in to po posredni pobudi pisatelja Borisa Pahorja. Leta so tekla, preden se je politika zedinila, da si Trubar zasluži državni praznik. Pahor je bil dolgo eden najglasnejših zagovornikov tega dne – in ni naključje, da sta bila s Trubarjem na podobni misiji, čeprav v različnih časih: boriti se za jezik in narod. Trubar ni le zgodovinska figura – je simbol odločnosti, izobrazbe in narodne samozavesti.

Trubarjeva dela so bila pogosto na udaru. Nekatera so bila prepovedana, njega pa so celo izgnali zaradi njegove Cerkovne ordninge, v kateri je želel urediti cerkveno življenje Slovencev v skladu s protestantsko etiko. A Trubar ni klonil. Pisanju ni nikoli obrnil hrbta – niti v tujini. Leta 1550 je izdal prvi knjigi v slovenščini: Katekizem in Abecednik.  V Katekizmu se prvič pojavi poimenovanje Slovenci. Trubar je torej prvi, ki nas ni zgolj imenoval, temveč tudi izoblikoval v kolektivno identiteto. Abecednik je bil namenjen izobraževanju – vseboval je osnove branja in pisanja. S tem je postal ne le verski reformator, ampak tudi narodni učitelj.

Bil je prepričan, da je slovenski jezik dovolj plemenit za verska, izobraževalna in družbena besedila. Zato se je boril tudi proti slabim prevodom Svetega pisma. Verjel je, da mora biti vsaka beseda razumljiva, vsak stavek jasen in vsak prevod verodostojen.