

Trnovski gozd, 2018
Trnovski gozd
Za izlet v ta del naravnega rezervata, 2. junija, žal ni bilo velikega zanimanja. Nekaj članov društva se je opravičilo, češ da imajo druge načrte. Le štirje – Milica, Veri in moja malenkost, smo sedli v Dušanov avto in se zjutraj odpeljali proti enemu najlepših gozdov v Sloveniji. Naš predsednik Dušan, ki vedno poskrbi, da vse teče kot namazano, se je nedeljo pred tem že podal do Iztokove koče in ledene jame, zato da nam to soboto olajša pot. Zjutraj smo se ustavili na turistični kmetiji Černigoj, kjer so za nas obrali sladke češnje in nam postregli s kavo.
Na koncu vasi Lokavec se začne cesta vzpenjati in vijugati, na nekaterih obrobnih ovinkih je prav atraktivna, saj je vklesana v žive skale. Že med vožnjo smo opazovali ogromne, tudi tisočletne bukve, javorje in smreke, ki jim ni videti vrha in občutili prijeten hlad gozda. Ob vznožju Iztokove koče smo parkirali in po petnajstih minutah prišlli do nje /1260 m/. Temno pobarvana čarobna koča na majhni zeleni livadi, okrašena z rožami te spominja na hišo iz pravljice o Janku in Metki. Koča je bila zgrajena leta 1950 v spomin na padlega komandanta NOB. Prijetna okolica koče vabi, toda držali smo se dogovora in najprej krenili navzgor. Osvojili smo tamkajšnji najvišji vrh Mali Golak /1495 m/, kjer smo v lepem sončnem vremenu občudovali naše gore in zeleno Vipavsko dolino. Po spustu smo si malce oddahnili pri koči, potem pa spet pot pod noge in po dobri uri hoje prišli do znamenite Ledenice. Trnovski gozd je bil že stoletje nazaj znan prav zaradi ledene jame, kjer so izklesavali kose ledu, težke od 10 do 40 kg. Kljub težkemu gozdnemu terenu so jih prevažali po domovini, tudi do Trsta in v mnoga tuja mesta, menda vse do Egipta. Ledena jama, kjer je večni sneg in led, je globoka 650 m, dolga pa okoli 4000 m. Pred leti je bogastvo jame marsikomu dajalo kruh, zato je davno nazaj nekdo zapisal: en funt ledu je vreden enako kot ena krava. Jama imenovana Paradana leži sredi gozda v luknji podobni vrtači, na višini 1140 m. Ko smo se približali vhodu, nas je presenetil hlad, ki je vel iz jame, termometer pred njo je kazal 6 stopinj C. Zaradi vremenskih sprememb in slabega vzdrževanja, je jama zadnja leta žal zaprta za oglede. A vseeno se splača spustiti se do mogočnega vhoda.
Od jame pa spet nazaj navzgor do Iztokove koče, saj smo oskrbniku obljubili, da si bomo privoščili nekaj dobrega iz njihove kuhinje. In res smo se okrepčali z joto, pečeno kračo in njoki v omaki. Ve se, kdo je dobil kračo. Greli smo se na soncu, okrog in okrog nas pa hladen, skoraj neskončen Trnovski gozd, ki obsega Nanos, Hrušico, Banjšice in dolino Trebušnice. Od naštetega je okrog 80 % gozda. Čudovit izlet, vreden desetice.
Planinski pozdrav.
Sonja
Za povečavo klikni na posamezno sliko