ŠENTURŠKA GORA
V planu izletov za februar je bila Šenturška Gora ( 671 m) , ki je vas pod Krvavcem. V Trzinu se nas je zbralo 17 planincev in dva nam že poznana pasja prijatelja Bleki in Bel. Prvič je bil z nami tudi Tonetov vnuk Jakob. Odpeljali smo se do Planinskega doma Milana Šinkovca v Podborštu pri Komendi. Idejo o postavitvi planinskega doma je dal takratni predsednik Planinskega društva Komenda Milan Šinkovec. Planinci so za zemljišče v veliki meri prispevali sami, ostalo pa razni donatorji in občina. Po smrti predsednika leta 2001 so z deli nadaljevali leta 2004, ko so pridobili gradbeno dovoljenje ter položili temeljni kamen. Z veliko zavzetostjo in pripadnostjo so planinci sami sodelovali pri različnih delih npr. pri ureditvi okolice, izdelali so klopi in mize itd. Slovesna otvoritev je bila maja 2008. Dom so poimenovali po njihovem dolgoletnem predsedniku Milanu Šinkovcu. Sedanji najemnik pa je še dodatno investiral v dom in okolico ter z dobro gostinsko ponudbo pripomogel k promociji doma. V domu je tudi sedež Planinskega društva Milan Šinkovec Komenda. Po krajšem postanku na kavi in čaju smo se iz parkirišča usmerili v gozd, kjer je kažipot za Šenturško Goro, Ambrož pod Krvavcem in Krvavec. Kmalu smo zagledali oznako za pot k nekdanji partizanski bolnišnici, ki so jo zgradili leta 1944. V njej je bilo prostora za 16 ranjencev. Bolnišnica je bila manjša, vodil jo je dr.Tine Zajec iz Trzina ter dve bolničarki. Po nekaj mesecih jo je že odkril okupator, postrelil je vse ranjence, zdravnika in bolničarki. Sedaj je na tem mestu spomenik vsem talcem. Po omenjenem zdravniku se imenuje ploščad v Trzinu, zdravstveni dom v Domžalah, v Komendi pa se po njem imenuje ulica. Nadaljevali smo po lepo markirani poti po gozdu, ki se imenuje Komendski boršt. Prečili smo nekaj potočkov po brvi in ob poti občudovali že zgodnje kronce in podlesek. Pohod na Šenturško goro smo imeli načrtovan čez Zaloški rob. Pot na začetku teče po ravnem , sicer pa je razgibana, polna razcepov, križišč, brvi in na koncu je tudi precej strma. Po nekaj krajših vzponih in spustih smo prečili večji potok Doblič v katerega se zliva več potočkov Viševca, Doblič pa se zliva v potok Pšato pri Zalogu pri Cerkljah. Ko smo prehodili zadnji strmi del, smo iz gozda zagledali travnata pobočja pod Šenturško goro . Tu nas je pričakalo malo bolj sončno vreme. Mimo kmečkega turizma smo nadaljevali pot po vasi do kapelice in cerkve sv. Urha nad vasjo. Vas je dobila ime ravno po tem svetniku. Pri cerkvi se nam je odprl lep razgled proti Gorenjski, pobočju pod Krvavcem in okoliškim goram. Po zasluženi malici in počitku pod toplarjem smo se še slikali pred cerkvijo. Hojo smo nadaljevali še do kmečkega turizma in na toplem obujali prijetne vtise . Dobro razpoloženi smo se v dolino vračali po poti Čez skalo mimo razgledne klopce za uživanje in počitek ter cingljali na zvonec želja. V nadaljevanju se je ta pot priključila cesti in odcepu za pot čez Zaloški rob, po kateri smo se vzpenjali . Mi pa smo nadaljevali pot proti Komendskemu borštu in našemu izhodišču. Pohod je trajal približno štiri ure, premostili pa smo 324 m višinske razlike.
Stanka