Program izletov za leto 2025

Pri Gasilskem domu v Trzinu

Resevna, 682 metrov visok hrib jugozahodno od Šentjurja, je priljubljena planinska točka z razglednim stolpom, planinskim domom in gugalnico. Resevna je svoje ime dobila po modro cvetočem resju. Gozdovi so bogati z gozdnimi sadeži (borovnice, gobe, kostanj). Na jasi pod vrhom se nahaja tudi spominsko obeležje – pomnik na dogodke iz II. svetovne vojne.

Dragi planinci, v soboto, 8. marca vas vabim na pohod  v Rakov Škocjan – pohod po učni poti. Ogled naravnih mostov in drugih znamenitosti. Pot je lahka, nezahtevna, traja cca dve uri in pol. 

Zbor ob 8.00 uri pri Ruskem carju, ob 8.30 kavica na bencinski črpalki na Lomu, od koder se bomo skupaj zapeljali do parkirišča hotela Rakov Škocjan – brezplačno parkirišče. 
Po izletu  bo skupno kosilo v gostilni Furman na Rakeku; kosilo po izbiri, ponudba je tudi na spletu. 
Prijavite se pri Sonji ali Dušanu do četrtka, 6. marca. 
Lep pozdrav. Sonja

Izlet na Veliki Slomnik, 22.3.2025.

V soboto 22.3.2024 vas vabim na planinski izlet na Veliki Slomnik (606m). Pot je krožna, lahka, večinoma tudi označena, nezahtevna s 380m višinske razlike. Skupaj bo hoje naše krožne poti približno  v 2,5 ure.  Morda se bomo odločili za daljšo varianto, ki pa bo z 450 višine in skupaj 3,5 ure hoje.  Nekoliko bolj strma in kamnita  je pot takoj z vrha, kjer bo potrebno nekoliko več previdnosti  pri sestopu.

Dobimo se ob 8.30 uri pri Ruskem carju. Pot bo potekala po avtocesti do izhoda Celje center in potem skozi mesto Celje proti Laškem ali Zidanem mostu. Skupno bo vožnje do Tremerje eno uro in četrt do pol  odvisno od prometa. Na povratku gremo iz Celja po stari cesti, kjer se bomo potem  po dogovoru  ustavili za kosilo.

Pred Tremerjem v križišču  zavijemo na desno in po cesti se bomo zapeljali do parkirišča na levi strani cesta, kjer je dovolj prostora za kar nekaj avtomobilov. Tu se bomo  pripravili za pohod, ki bo trajal do vrha približno 1,5 ure. Na povratku se bomo nekoliko ustavili tudi na razgledišču nad krajem Liboje. Od tu se bomo spustili do križa, kjer bomo zavili desno po neoznačeni dobro uhojeni poti do Potoka in po gozdnem kolovozu do izhodišča.

Lepo vabljeni.

Informacije in prijave Marjan 070744709 

Veliki Slomnik se nahaja na nadmorski višini 609 m v osrčju Dolenjskega, Zasavskega in Posavskega hribovja.

Donačka gora [donáčka gôra], tudi Rogaška gora (882 mnv), je gora v vzhodnem delu Slovenije in predstavlja zadnje odrastke Karavank, ki se zaključijo z Ivanjščico in Ravno goro na Hrvaškem. Gora ima tri vrhove, od katerih je srednji najvišji, na njem stoji križ, vzhodni meri 875 m, zahodni pa 844 m. Preko srednjega in vzhodnega vrha je speljana markirana planinska pot.

Krvavica je 909 metrov visok vrh, ki se nahaja v Sloveniji 1,5 km severozahodno od kraja Vrhe in 1,8 km severno od kraja Znojile. Najbližja planinska koča je Zajčeva koča, ki se nahaja 0,7km jugovzhodno. Razmeroma blizu pa je tudi Lovska koča LD Zagorje. Na vrh vodi označena pot.

Soriško planino obkroža venec vrhov – če gledamo od leve proti desni:  Dravh (1547 m), Lajnar (1549 m), Slatnik (1609 m) in Možic (1603 m), malce oddaljen pa tudi Šavnik (1574 m). Zaradi lege na robu Julijskih Alp je razgled z vseh soriških vrhov kljub razmeroma nizki višini zelo obširen, zato je idealen za razgledno pohajanje. Na tej poti nas pričaka mreža starih vojaških poti in bunkerjev kot ostanek nekdanje Rapalske meje oz. Rupnikove linije.

Skutman je manj znan vrh, ki leži nad levim bregom reke Kokre in severno od Štefanje Gore. Vrh je označen s kovinsko tablico, na kateri je napis Skutman 911 metrov, razgled pa delno ovira gozd. Na vrhu je nekaj let tudi vpisna skrinjica z vpisno knjigo.

Križevnik je 1910 metrov visok vrh, ki se nahaja v Kamniško Savinjskih Alpah. Vrh se nahaja 2 km severovzhodno od vrha Veliki vrh (Veža). Najbližja planinska koča je Koča na Klemenči jami pod Ojstrico, ki se nahaja 4km zahodno. Nekoliko bližje pa je Jamarski bivak na Molički planini, ki se nahaja 1,9km jugozahodno. Vrh se nahaja nad Robanovim kotom.

Krim je 1107 m visoka gora, ki se dviguje južno od Ljubljanskega barja. Z vrha na katerem stoji planinski dom, ter večje število oddajnikov je lep razgled na del Julijskih Alp, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in Ljubljansko barje.

Snežnik je 1796m visoki markanten vrh, ki se ponosno dviga nad vsemi notranjskimi hribi in razglaša svoj primat med nealpskimi vrhovi Slovenije. Z njegovega vrha oko resnično seže v prostranost sveta – do kvarnerskih otokov, Gorskega Kotarja, do italijanskih Dolomitov in naših Alp. A prav tako kot daljave nas na Snežniku očara botanični raj, na poti pa nenavadni vegetacijski pasovi (rastišče bukbve na gozdni meji) in sledi redkih vrst živali.
Na Snežnik vodi več označenih poti. Najbolj obiskane so tiste, ki vodijo s Sviščakov. Iz smeri Loške doline lahko izbirate med tremi različno dolgimi označenimi potmi. Na teh poteh boste našli mir in tišino ter tudi divjino (še posebej številčna je populacija rjavega medveda), zato pazljivost ne bo odveč!

Miklavška gora je razgledna vzpetina, ki se nahaja južno od Železnikov in Selc. Z vrha na katerem stoji cerkev svetega Miklavža se nam odpre lep razgled predvsem proti severu, kjer lepo vidimo vrhove, ki obdajajo južni del prostrane Jelovice. V bližini vrha pa se nahaja tudi vpisna skrinjica, še nekoliko bolj stran pa opazimo pretvornik

Kategorija članstva

Članarina [€]

A

polnoletna oseba – aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z največjim obsegom ugodnosti

68,00

A/d in A/i

družinski popust, popust za invalide

61,80

B

polnoletna oseba – aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti

32,00

B/d in B/i 

družinski popust, popust za invalide

25,80

B1

polnoletna oseba – oseba, starejša od 65 let z osnovnim obsegom ugodnosti

24,00

S+Š

srednješolec ali oseba s statusom študenta, do vključno 26. leta starosti, z osnovnim obsegom

 ugodnosti,

21,00

S+Š/d in S+Š/i   

družinski popust, popust za invalide

17,00

P+O

predšolski ali osnovnošolski otrok, z osnovnim obsegom ugodnosti

9,00

P+O/d in P+O/i 

družinski popust, popust za invalide

7,20

IN

invalidna oseba in oseba s posebnimi potrebami z omejenim obsegom ugodnosti, brez

 zavarovanja

9,00

IN/d

družinski popust brez zavarovanja

7,20

D

Pridruženi član

Planinska članarina 2025 je veljavna od dneva včlanitve do 31. januarja 2026. Člansko zavarovanje je neprekinjeno veljavno do 31. januarja 2026, če do takrat podaljšate tudi članstvo. Sicer je veljavno le do 31. decembra 2025.

  • Družinski popust (/d) se obračuna vsem družinskim članom, kadar članarino plačajo vsi družinski člani sočasno. Za družinske člane se štejejo, poleg staršev, še mladi do vključno 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov, ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (IN) in so člani družine. Za družino se šteje mati, oče in otrok ali mati samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom. Člani B1 niso upravičeni do družinskega popusta. Družinskega popusta se ne more koristiti zgolj za dve odrasli osebi, ne glede na njun pravno-socialni status.
  • Invalidski popust (/i) lahko koristijo osebe, ki ob plačilu članarine priložijo Evropsko kartico za invalide. Višina popusta je enaka višini družinskega popusta, izbirajo lahko med kategorijami A/i, B/i, S+Š/i in P+O/i. S tem pridobijo enake pravice in ugodnosti, kot člani osnovnih kategorij. Člane invalidskih kategorij A/i, B/i, S+Š/i in P+O/i opozarjamo na posebnosti oz. omejitve članskega zavarovanja. Opredeljene so v splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb (01-NEZ-01/08). Invalidski popust se lahko obračuna samo in izključno pri fizičnem plačilu članarine pri društvu ali na sedežu PZS, saj je predložitev Evropske kartice za invalidne obvezna priloga. Invalidski popust se obračuna na podlagi vnosa številke Evropske kartice za invalide v informacijski sistem Naveza.
     
  • IN članarina je na voljo za društva, ki izvajajo programe za delo z oz. vključujejo v svoje delo osebe s posebnimi potrebami in invalide, ki jim je odvzeta (delno ali v celosti) poslovna sposobnost oz. podaljšana roditeljska pravica. Ta status posamezniki pridobijo z odločbo sodišča. Društva in PZS lahko ob včlanitvi zahtevajo vpogled v odločbo iz katere izhaja odvzeta poslovna sposobnost.
  • B/člani društev v tujini je vrsta članarine samo za člane zamejskih planinskih društev in drugih društev s sedežem izven Slovenije, ki plačajo prispevek za PZS v višini 18,05 €. Ugodnosti so z nekaterimi izjemami enake kot pri članarini B. Tuji državljani, ki so člani slovenskih planinskih društev, imajo z upoštevanjem splošnih pogojev, na voljo vse vrste članarine, razen B/društva v tujini.