Pri Gasilskem domu v Trzinu
Dolina reke Glinščice je slikovita dolina, ki se nahaja jugovzhodno od Trsta / Trieste v bližini slovensko – italijanske meje. V dolini je več naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vredne ogleda. V dolini si namreč lahko ogledamo slap Supet, stene Kraškega roba, nekdanji Rimski vodovod, traso nekdanje železnice, cerkev sv. Marije na Pečeh…
Vrh Jelenka preseneti prav vsakogar. Pravzaprav vzhodni predvrh Škalič. Kot nekakšen skalni pomol štrli velika škrapljasta plošča iznad gozdnate okolice. Pravi vzor kraško razjedenega sveta, učna ura krasoslovja. In seveda – izjemen razgled na Julijce in na vso planoto, le zahod proti soški dolini rahlo zakriva gozd.
Na jugu spet “Jaz pa stojim na gori kakor prej” (napis na baziliki) – Skalnica ali Sveta gora z baziliko Svetogorske Marije, zadaj Tržaški zaliv, proti jugovzhodu širni lok Trnovskega gozda nad očem skrito Čepovansko dolino. Na vrh greš kar od “bistre” Soče, iz doline, iz Kanala.
Mrzlica je četrta najvišja gora Posavskega hribovja. Nekaj minut pod vrhom se nahaja velik planinski dom, ki je partner projekta Očistimo naše gore in do katerega se lahko v kopnem zapeljemo z avtom. V koči mislijo tudi na najmlajše, saj so pred njo številna igrala in klopi. Zaradi svoje višine je Mrzlica razgledna gora, najlepši pogled pa se odpre na Savinjsko dolino in hribovja, ki jo obdajajo. V pomoč pri orientaciji nam je razgledna plošča na katero je vpeta vpisna skrinjica. Poleg se nahajajo številne antene. Mrzlica se nahaja v regiji Posavska in v podregiji Posavsko hribovje.
Gora Ivanščica je s svojimi 1061 metri višine ter dolžine grebena kar 27 km največja gora v severni Hrvaški. Z vrha se razprostira lep razgled z razglednega stolpa, sicer pa je gora precej poraščena. Tik pod vrhom se nahaja priljubljena planinska koča imenovana Pasarićev dom. Sicer pa je na celotnem 27 kilometrskem grebenu Ivanščice še več planinskih koč.
Dom stoji na južni strani Špika, najbolj zahodnega vrha Paškega Kozjaka. Velenjski planinci so najprej postavili zasilno kočo na mestu nekdanje lovske koče, ki je bila leta 1943 požgana; odprli so jo 5. septembra 1954. Leta 1959 so kočo povečali in uredili: prizidali so verando in klet, opremili notranje prostore in iz doline napeljali električni vod. Leta 1963 so napeljali vodovod in začeli graditi cesto, ki so jo dokončali leta 1971. V letih 1968 in 1969 so dom prenovili in posodobili; prenovljeni dom so odprli 27. septembra 1969 ob 20-letnici PD in 10-letnici postojanke. Dom so temeljito obnovili v letih 1977-1979.
Basališče je najvišji vrh Paškega Kozjaka. Na vrhu je postavljena klopca in vpisna skrinjica. Zaradi gozda pa ni razgleda.
Rudnica je razgledna gora, ki se nahaja med Spodnjo in Zgornjo bohinjsko dolino. Z vrha, na katerem je vpisna skrinjica z žigom in vpisno knjigo, se nam odpre lep razgled na vrhove, ki obdajajo Bohinj.
Kozji vrh leži severovzhodno od Storžiča in zaradi neporaščenega vrha ima lep razgled na vse gore okrog Jezerskega. Lepo so vidni Storžič, Stegovnik, greben Košute in Kočna.
Lepenatka je položna, zaobljena ter dostopna za prav vsakega pohodnika, medtem ko Veliki Rogatec (imenovan tudi Veliki Rogac) kaže povsem drugačen obraz. Njegova pobočja so strma, pot nanj iz juga pa je prepadna in izpostavljena. Travnata pobočja Lepenatke so v zgodnjem poletju polna cvetja, jeseni pa se zlato-rumeno bohotijo številni macesni.
Krim je 1107 m visoka gora, ki se dviguje južno od Ljubljanskega barja. Z vrha na katerem stoji planinski dom, ter večje število oddajnikov je lep razgled na del Julijskih Alp, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in Ljubljansko barje.
Dom pod Storžičem je planinska postojanka, ki se nahaja severozahodno od Storžiča v bližini planine Jesenje. Od doma, katerega povečini obdaja gozd, se nam z nekaj truda odpre lep pogled na greben Psice in severna pobočja Storžiča.
Iz Tržiča je dostopen prek Loma pod Storžičem in Grahovš. Številne planinske poti vodijo mimo doma na že omenjeni Storžič, Javornik, Tolsti vrh in Košuto. Mimo poteka tudi vijolični del poti Via Alpina.
Prijateljske vezi med planinskima društvoma »Delo« iz Ljubljane in »Grafičar« iz Zagreba, ki so se tkale ob skupnih izletih po gorah v Julijcih in na Kumu, so pred 40 leti prerasle v pobratenje. Na podlagi sklepov obeh občnih zborov društev sta 16. septembra 1978 v Domu na Govejku svečani listini podpisala in si ju izmenjala oba predsednika, Slavo Milosavljević iz PD »Delo« in Vlado Osrečak iz PD »Grafičar«. Vsakokrat smo obletnico slavnostno praznovali skupaj in tako še bolj poglabljali vezi med nami, kar nam je dalo nove priložnosti za še tesnejše in načrtno sodelovanje. Planince vodijo v pobratenje že samo okolje, sproščenost in doživetja ter vezi, ki se spletajo med ljudmi ne glede na različne poglede, kajti planince veže človeška vez.
Ribenska gora je hrib, ki se dviga nad vasjo Ribno pri Bledu. Z njegovega, dokaj ozkega skalnatega slemena se ponuja lep razgled širom po Gorenjski: Na jugu na pobočja Jelovice z Babjim zobom in nekoliko v desno – na steno pokljuškega Galetovca. Na zahodu proti Julijcem s Triglavom, severno pa na dobršen del zahodne Karavanške verige, vse tja do Krvavca in še dlje.