Program izletov za leto 2023

Pri Gasilskem domu v Trzinu

Mirna gora je 1047 m visok, z gozdom poraščen vrh, ki se nahaja na jugovzhodnem robu Kočevskega roga. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico in žig, zaradi že prej omenjenega gozda, ni razgleda. Mirna gora je s svojo višino tudi eden najvišjih vrhov Bele krajine, pokrajine na jugovzhodu Slovenije.

Lovska koča se nahaja na razglednem robu Jelovice v bližini planine Talež. Od lovske koče, ki služi kot planinski dom je lep razgled proti Blejskemu jezeru, gorenjski ravnini in delu Karavank, kjer opazimo Stol in njegove sosednje vrhove.

Ostrež je 856 m visok hrib v Posavskem hribovju. Vzpenja se južno od doline reke Save, nad glavno cesto Litija – Zagorje ob Savi.

Otok Pag je peti največji otok ob hrvaški obali. Večji so samo Cres, Krk, Brač in Hvar. Ker je zelo razčlenjen, dobimo občutek, da je veliko večji kot v resnici.
Tisti del otoka, ki gleda proti kopnem, ima zelo zanimivo kamnito pokrajino. Včasih tam človek dobi občutek, kot da je na Luni.  Ampak, brez skrbi, ni celoten otok kamnit. Obstaja tudi veliko lokacij, kjer je na voljo lep borov gozd.
Sv. Vid je 349 m visok hrib nad avtokampom Šimuni na otoku Pag.

Grad Žovnek je bil zgrajen v 12. stoletju in je zagotovo eden najstarejših gradov v Sloveniji. V grajski kompleks vstopimo preko mostu skozi obnovljen vhodni portal, ki je dvodelen in je bil ločen za peščce in konjenike.
Čreta se nahaja severno od Vranskega na osredjem delu Dobroveljske planote. V bližini doma sta tudi dve cerkvici, ki sta od doma oddaljeni 5 oziroma 10 minut. Prva je posvečena Sveti Materi Božji, druga pa Sveti Katarini.

Ablanca je 2004 m visok vrh, ki se nahaja jugovzhodno od Studorskega prevala. Z vrha, ki je najvišji vrh manj znanega grebena imenovanega Sleme, se nam odpre lep pogled na večino bohinjskih gora.

Petelinjek je manjši greben, ki se nahaja zahodno do jugozahodno od Korenskega sedla. Greben se večinoma nahaja na slovenski strani, le najvišji vrh meji na sosednjo Avstrijo. Sam vrh deloma prerašča gozd, se nam pa od mesta, do kamor pripelje vlečnica iz avstrijske strani, odpre lep pogled na del zahodnih Julijskih Alp, Karnijske Alpe, Ziljske Alpe, Krške Alpe, ob lepi vidljivosti pa razgled seže vse do Visokih Tur. Na vrhu se nahaja mejni kamen s št. XXVII 263.

Krim je 1107 m visoka gora, ki se dviguje južno od Ljubljanskega barja. Z vrha na katerem stoji planinski dom, ter večje število oddajnikov je lep razgled na del Julijskih Alp, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in Ljubljansko barje.

Sljeme je s 1033 m najvišji vrh Medvednice, gore, ki se dviga severno od Zagreba. Z vrha na katerem se nahaja TV oddajnik in več gostinskih lokalov/planinskih domov je zaradi gozda omejen razgled (proti Gorjancem).

Županova jama leži na Dolenjskem, med Grosupljem in Turjakom, le pol ure vožnje iz Ljubljane. Njena lega v osrednjeslovenski regiji omogoča odlično dostopnost iz bolj oddaljenih krajev Slovenije, tujim obiskovalcem pa priročen poldnevni izlet.

Kategorija članstva

Članarina [€]

A

polnoletna oseba – aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z največjim obsegom ugodnosti

68,00

A/d in A/i

družinski popust, popust za invalide

61,80

B

polnoletna oseba – aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti

32,00

B/d in B/i 

družinski popust, popust za invalide

25,80

B1

polnoletna oseba – oseba, starejša od 65 let z osnovnim obsegom ugodnosti

24,00

S+Š

srednješolec ali oseba s statusom študenta, do vključno 26. leta starosti, z osnovnim obsegom

 ugodnosti,

21,00

S+Š/d in S+Š/i   

družinski popust, popust za invalide

17,00

P+O

predšolski ali osnovnošolski otrok, z osnovnim obsegom ugodnosti

9,00

P+O/d in P+O/i 

družinski popust, popust za invalide

7,20

IN

invalidna oseba in oseba s posebnimi potrebami z omejenim obsegom ugodnosti, brez

 zavarovanja

9,00

IN/d

družinski popust brez zavarovanja

7,20

D

Pridruženi član

Planinska članarina 2023 je veljavna od dneva včlanitve do 31. januarja 2024. Člansko zavarovanje je neprekinjeno veljavno do 31. januarja 2024, če do takrat podaljšate tudi članstvo. Sicer je veljavno le do 31. decembra 2023.

  • Družinski popust (/d) se obračuna vsem družinskim članom, kadar članarino plačajo vsi družinski člani sočasno. Za družinske člane se štejejo, poleg staršev, še mladi do vključno 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov, ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (IN) in so člani družine. Za družino se šteje mati, oče in otrok ali mati samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom. Člani B1 niso upravičeni do družinskega popusta. Družinskega popusta se ne more koristiti zgolj za dve odrasli osebi, ne glede na njun pravno-socialni status.
  • Invalidski popust (/i) lahko koristijo osebe, ki ob plačilu članarine priložijo Evropsko kartico za invalide. Višina popusta je enaka višini družinskega popusta, izbirajo lahko med kategorijami A/i, B/i, S+Š/i in P+O/i. S tem pridobijo enake pravice in ugodnosti, kot člani osnovnih kategorij. Člane invalidskih kategorij A/i, B/i, S+Š/i in P+O/i opozarjamo na posebnosti oz. omejitve članskega zavarovanja. Opredeljene so v splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb (01-NEZ-01/08). Invalidski popust se lahko obračuna samo in izključno pri fizičnem plačilu članarine pri društvu ali na sedežu PZS, saj je predložitev Evropske kartice za invalidne obvezna priloga. Invalidski popust se obračuna na podlagi vnosa številke Evropske kartice za invalide v informacijski sistem Naveza.
     
  • IN članarina je na voljo za društva, ki izvajajo programe za delo z oz. vključujejo v svoje delo osebe s posebnimi potrebami in invalide, ki jim je odvzeta (delno ali v celosti) poslovna sposobnost oz. podaljšana roditeljska pravica. Ta status posamezniki pridobijo z odločbo sodišča. Društva in PZS lahko ob včlanitvi zahtevajo vpogled v odločbo iz katere izhaja odvzeta poslovna sposobnost.
  • B/člani društev v tujini je vrsta članarine samo za člane zamejskih planinskih društev in drugih društev s sedežem izven Slovenije, ki plačajo prispevek za PZS v višini 18,05 €. Ugodnosti so z nekaterimi izjemami enake kot pri članarini B. Tuji državljani, ki so člani slovenskih planinskih društev, imajo z upoštevanjem splošnih pogojev, na voljo vse vrste članarine, razen B/društva v tujini.