

Zbor članov 2014
Glinščica 2014
Kopitnik 2014
Kranjska reber 2014
Rašica s PD Grafičar 2014
Zir, Mosor 2014
Krožna Štore 2014
Tolsta Košuta 2014
Jezerski Stog
Gašperičev pohod na Krim 2014
Kamniška Bistrica druženje s PD Grafičar
Druženje s PD Grafičar
Razstava Mojstrana 2014
Izlet v neznano 2014
Čičarija 2014
Občni zbor 2015
Kopitnik 2015
Janče s PD Grafičar 2015
Učka druženje s PD Grafičar 2015
Čičer 2015
STU Stol 1673m 2015
Čičer 2 2015
Gašperičev pohod na Krim 2015
Golte 2015
Izlet v neznano 2015
Medvednica s PD Grafičar
Lačna
Občni zbor 2016
Kopitnik 2016
Šenturška gora 2016
Kokoška 2016
Molnik 2016
Travna gora 2016
Podravina druženje s PD Grafičar 2016
Maloško poldne 2016
Črna prst 2016
Triglav 2016
Kofce, Veliki vrh 2016
Jezerski Stog 2040m 2016
Škodljevec 2016
XX. Gašperičev pohod 2016
Kisovec, srečanje s PD Grafičar 2016
V neznano 2016
Medvednica, Druženje s PD Grafičar
Volitve PD Grafičar 2016
Volitve PD Grafičar 2 2016
Primorska 2016
Občni zbor 2017
Kopitnik 2017
Grmada
Jurčičev pohod 2017
Štefanja gora 2017
Kopitnik, druženje s PD Grafičar 2 2017
Kopitnik, druženje s PD Grafičar
Moška pašteta 2017
Kojnik, Golič 2017
Krk 2017
Struška, 2017
Pristovški Storžič 2017
Slatna, Kreda
Gašperičev pohod na Krim 2017
Menina 2017
Izlet v neznano 2017
Medvednica, druženje
Primorska, 2017
Srečanje na Sljemenu
Vsi, ki smo se prvič udeležili tradicionalnega srečanja planincev Grafičarja in planincev Dela, smo ob prihodu do planinske koče, ki je ponos grafičarjev in je bila v soboto, 7. novembra, obsijana s soncem, menili, da sta lokacija in hiša kot v pravljici. Devetnajst veselih popotnikov iz našega društva se je zgodaj zjutraj odpeljalo na že dobro znano srečanje na čudovito pogorje Sljemena. Zlato rumene jesenske barve so nam polepšale potovanje že na poti od Čateža pa do meje s Hrvaško. Dobre volje so naši šoferji vijugali med gozdovi Sljemena proti Domu Grafičarjev, ki stoji sredi bukovega gozda na višini 864 metrov. Kot vedno so nas planinski prijatelji lepo sprejeli in pogostili, vsak od nas je takoj začutil toplino lepo urejene planinske koče, kjer smo tudi prespali.
Pohod po pobočjih nekaj pod 1033 metrov visokega Sljemena je vodil Dado. Če štejemo počitek in druženje na sončni, 877 m visoki Hunjki, smo skupaj z Grafičarji prvi dan hodili nekaj manj kot pet ur in tako nekaj metrov pod vrhom obhodili Sljeme. Jasno in sončno vreme, ki je bilo zaradi temperature bolj podobno septembrskemu in ne vremenu v času Martinovega, nam je omogočalo pogled na Zagreb in druge spodaj ležeče kraje. Ponosni smo se čez čudovite vrhove v daljavi ozrli tudi na Triglav. Vodenje izkušenega Dada je planincem dobro znano, vedno poskrbi tudi za poučni del pohoda. Listje je šelestelo pod nogami, ponekod široke, drugod ožje gozdne poti so nas spominjale na sprehod po ljubljanskem Tivoliju, le da je Sljeme mnogo bolj prostrano. Med krajšimi postanki smo si ogledali staro zapuščeno smučišče, pa novo smučišče, kjer so tekme svetovnega pokala, novejši hotel Snježna kraljica in večkrat obnovljeni hotel Tomislavov dom. Slednji je bil večkrat obnovljen tudi zato, ker je vsaj trikrat pogorel. Sljeme je najbližja in najbolj priljubljena izletniška točka Zagrebčanov, prav tako pa tudi drugih Hrvatov.
Tako pohodniki kot turisti imajo kaj videti – gostinski lokali, zelene jase, klopce, igrišča, na stotine prepletenih poti. Žal so nekateri objekti zapuščeni, vendar to ne pokvari vtisa. Taisti dan smo se do koče vrnili tik pred mrakom, kjer smo pred manjšo lopo pospravili slastno malico in pečen kostanj, mali gašperček v “sejni sobi” te lope pa je žarel in kar poskakoval, ko se je na njem kuhala kava. Koča se je po osmi zvečer napolnila do zadnjega kotička. Srečanje in martinova pojedina sta privabila še kakšnih 30 hrvaških planincev, ki so skupaj z nami nazdravili krstu novega vina in glasbi tamburašev. Miza se je šibila od dobrih sladic, ki so jih pripravile planinke obeh društev.
Naslednji dan smo se odločili za veliko krajšo, a prijetno pešpot do najvišjega stolpa na Sljemenu, ki meri neverjetnih 169 metrov. Pogled na konico stolpa ti vzame dih, razgledna točka s tega vrha je zelo oblegana. Še posebno veliko obiskovalcev je bilo ravno tam, kjer smo se družili ob kavi in skupaj zatrjevali, da nam je v dvoje vedno znova lepo.
Na vrsti je bilo še slovo in vsem že dobro znane obljube, da se spet vidimo, in načrti, kdaj se spet vidimo. Sledili so še govor in zahvala obeh predsednikov društev, Dušana in Vlada, potem pa pot proti domu. Dušanova trditev, da so v gostilni v Raduhovi vasi daleč najboljše koline, se je izkazala za resnično.
Planinski pozdrav!
Sonja Suhadolc
Za povečavo klikni na posamezno sliko