Materinski dan je neformalen praznik posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo 14. maja od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8 marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marec.

Praznik ima korenine v različnih kulturah in verovanjih. Že v antični Grčiji so v čast boginje Ree, matere vseh bogov, pripravljali slovesnosti. Rimljani so podobno častili boginjo Kibelo, v Angliji pa so v 16. stoletju praznovali materinsko nedeljo, ko so si služabniki lahko vzeli prost dan in obiskali matere.

V sodobni obliki se je materinski dan začel uveljavljati v ZDA v 19. stoletju, ko je socialna aktivistka Ann Jarvis organizirala »materinske klube« za izboljšanje zdravstvenih razmer žensk in otrok. Njena hči Anna Jarvis je nato leta 1908 prva uradno predlagala praznovanje materinskega dneva, ki ga je ameriški predsednik Woodrow Wilson leta 1914 razglasil za državni praznik.