Pag – srečanje s PD Grafičar

Kratko noč sem imela s petka na soboto, 13. 5. 2023, tako da sem se ob 6. uri zjutraj z veseljem zavlekla v kot enega od dveh kombijev, s katerima se nas je 16 planincev odpeljalo proti Pagu, in za dobro uro zasmrčala do Lokev pri Črnomlju, kjer smo imeli postanek za kavo. Po 20 minutah, ko smo se odpeljali naprej, sem s svojim početjem nadaljevala vse do počivališča Zir na Ličkem polju, kjer smo počakali na naše hrvaške prijatelje. Polurno čakanje smo izkoristili za stranišče, raztezanje nog, sendviče iz nahrbtnikov, morebitno kavo, jaz pa si tam vedno privoščim fritule oz. miške. Po prihodu avtobusa s planinci PD Grafičar smo se dokaj hitro odpravili naprej, po avtocesti skozi predor Sv. Rok, z obveznim vzklikom »Morjeeee!« ob prvem pogledu na modrino, čez paški most po ovinkasti cesti do izhodišča za Sv. Vid malo pred vasjo Kolan. Tam smo se pripravili za vzpon na s 349 m nadmorske višine, najvišji vrh otoka Pag. Priprave so obsegale preobuvanje, krepčanje z domačimi dobrotami, ki so jih ponujali hrvaški planinci, in mazanje s kremo z zaščitnim faktorjem. Malo čez poldne smo vendarle vzeli pot pod noge in se pod že kar vročim soncem mimo vinogradov in drobnice na pašnikih odpravili proti vrhu. Le-tega smo dosegli po dobri uri hoje. Na vrhu smo se posedli okrog ostankov cerkvice Sv. Vida, zgrajene leta 1348, in olajšali nahrbtnike za kak sendvič in pijačo ter uživali v čudovitem razgledu. V cerkvico nismo rinili, saj iztrebki in vonjave pričajo o tem, da jo občasno za zatočišče uporablja prej omenjena drobnica. Kaj hitro so nas prestrašili temni oblaki z vzhoda in prej kot v eni uri smo se začeli spuščati proti kampu Šimuni. Sreča je bila na naši strani, saj so prve kaplje dežja padle šele, ko smo se že zgnetli pod streho recepcije kampa. Nekaj časa smo se zadrževali tam ali v lokalu na obali, potem pa smo se odpeljali v mesto Pag, kjer smo se nastanili v Hotelu Plaža. Po tuširanju, preoblačenju, počivanju, kopanju v morju … smo se zbrali na vrtu sosednje apartmajske hiše, ki so jo zavzeli Grafičarji. Pridni žar mojstri so poskrbeli, da smo se vsi najedli. Ker tudi pijače ni zmanjkalo in nam je vreme spet dobro služilo, se je prijetno druženje s klepetom, plesom in petjem nadaljevalo pozno v večer.

V nedeljo bi morali prehoditi stezo Life on Mars pri Metajni, pa se je vreme odločilo, da nam je dovolj popuščalo in da se bo držalo napovedanega dežja. Tako smo se dopoldne sprehodili in posedeli v mestu Pag, popoldne pa podobno v Novalji. Tam smo v restavraciji pojedli kosilo po želji, se po kratkih govorih obeh predsednikov in zapetih pesmih “izljubili” ter poslovili. Z avtobusom so otok zapustili po isti poti, po kateri smo prišli, mi pa smo se s kombijema odpeljali v Žigljen na trajekt. Do Ljubljane sta kombija ubrala različni poti, saj smo mi v Hočevje do doma odpeljali Ančko, ampak tako iz enega kot drugega kombija smo se pred osmo uro zvečer v razmaku 15 minut poslovili v Sostrem in si zaželeli dober počitek ter kmalu na svidenje.

p.s. vsaka slika v galeriji se lahko poveča (+ desno zgoraj)