Govejk (734 m) in Osolnik (858 m)

Na našem prvem letošnjem pohodu se nas je zbralo deset članov našega društva. Odpeljali smo se mimo Medvod in Sore do vasi Trnovec, kjer smo ob cesti parkirali. S parkirišča smo lahko opazili oznako za Govejk in Osolnik ter makadamsko cesto, ki vodi navzgor v hrib. Počasi smo se začeli vzpenjati in se kmalu nato na križišču usmerili levo na označeno planinsko pot proti Govejku. Na stezi, ki se vzpenja ob potoku Govejški graben, so bili številni mali izviri in slapovi vode. Pod vrhom smo se ustavili na lepi razgledni točki, od koder smo občudovali Kamniško-Savinjske Alpe, Sorško polje, Jošt, Šmarno goro, Rašico, proti vzhodu Menino planino, Posavsko hribovje, pred nami Jeterbenk, Jakoba in še številne druge vrhove. Na Mihelčičevem domu na Govejku smo imeli počitek za čaj, kavo in malico. Dom je dobil ime po tajniku PD Obrtnik, ki je vodil obnovo doma. Tudi od tu se je lepo videlo naše številne vrhove, saj smo imeli jasno, sončno in ne premrzlo vreme. Za domom smo po stezi nadaljevali našo pot v gozd proti našemu drugemu cilju Osolniku. Vrh Osolnika s cerkvijo se tudi lepo vidi iz doline. Na začetku smo morali hoditi zelo pazljivo, ker je bila ozka steza poškodovana zaradi številnih posek in vleke lesa. Ko smo prišli iz gozda, smo zagledali vrh Osolnika. Pod brunarico smo se počasi vzpenjali še proti vrhu, kjer stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Na razglednem vrhu smo uživali, občudovali mogočna stara drevesa in počivali na klopcah. Bili smo bogato nagrajeni tudi s prekrasnimi pogledi na Polhograjske Dolomite in ostale okoliške hribe. Z vrha smo se vračali proti brunarici. Prijetno utrujeni smo se ustavili, poklepetali in se tudi pogovarjali o naših naslednjih izletih. V dolino Ločnice do parkirišča smo se spuščali po drugi strani in sicer po makadamski cesti. Izlet je bil zanimiv, saj večina že dolgo ni bila tu. Bili smo zadovoljni, da smo dan skupaj preživeli v hribih.
Stanka