27. Gašparičev pohod na Krim
Tokrat se pohoda na Krim sploh nisem želela udeležiti. Zavedajoč se svojega pomankanja kondicije po dolgem, vročem poletju neaktivnosti, sem se uklonila Dušanovi spodbudi, da se bom lahko na vrh peljala z njim.
V soboto, 2. septembra 2023, smo se ob 8. uri dobili na Petrolu na Igu, od koder smo se v koloni odpeljali na Gornji Ig. Vmes si je ena skoraj udeleženka premislila, dve najbolj pridni (Ana in Milena) pa smo odložili v Iški, saj sta se odločili za daljšo varianto. Večina ostalih nas je parkirala na parceli Tonetovega zeta (Hvala!) in 10 se nas je peš podalo proti vrhu Krima. Ja, tudi jaz. V dobri uri in pol smo se s različnimi tempi in težavami (zasoplost, povišan srčni utrip, žulji, ipd.) na vrhu pridružili Dušanu, Andreji in Sonji, ki so se peljali. Ne dolgo za nami sta na vrh prišli tudi Ana in Milena. Jaz sem prevzela evidentiranje udeležencev. Poleg 14 planincev Dela in Marjanovega prijatelja iz Iskre oz. IMP, so se “pofočkali” in štempljali še 3 drugi Iskrini planinci, tako da nas je na letošnjem seznamu 18. Po trdnih in tekočih okrepčilih je prišel čas za slikanje in podelitev priznanj Ani za 20. in Sonji za 5. udeležbo na pohodu. Že okrog 12. ure smo se podali navzdol in se ob 13. uri poslovili na Gornjem Igu.
Hvala za družbo in srečno do naslednjič.
Če sem že hodila, sem pa še napisala, Polona