GALETOVEC 1265 m
Zbrali smo se na Bohinjski Beli na parkirišču blizu železniške postaje ob dogovorjeni uri. Dušan, Veri, Janez, Milena, Pavle, Ani in Stanka smo v mrzlem, vetrovnem jutru, dobro oblečeni začeli pohod iz vasi. Ani pa nam je v daljavi pokazala prepadno steno vrha Galetovca, ki je jugovzhodni del planote Pokljuke. Vzpenjali smo se po kolovozu, ki večkrat preči lepo makadamsko gozdno cesto in preko pašne ograje smo prišli do prve planine. Po prijetni hoji po travniku smo nadaljevali v gozd in nato prispeli do naslednje planine pod vrhom. Prijetno toplo jesensko sonce nas je že začelo greti še pri zadnjih korakih na vrh, kjer smo imeli daljši postanek in malico iz nahrbtnika. Robu se nismo smeli preveč približati, saj je 500 m visoka prepadna stena. Uživali smo na soncu, na lepih klopeh in čarobnih razgledih. Presenetil nas je predvsem pogled na Blejsko jezero, na naselja spodaj in na gore v daljavi kot so Golica, Stol, Begunjščica, Storžič in ostale. Nad dolino Save Bohinjke pa se nam je pogled ustavil še na Babji zob in Jelovico. Ujeli smo enega najlepših jesenskih dni, tako da se nikomur ni mudilo. Prepustili smo se toplini žarkov jesenskega sonca in uživali. Tudi pot v dolino je bila pogosto prekinjena. Vzrok so bile številne mušnice ob robu poti, ki so s svojo izrazito rdečo barvo vabile v gozd. Stanka je v navdušenju iskanja jurčkov ob obronkih gozda in v njem, pozabila na skupino in je potem ni več dohitela in našla. Zgrešila je eno razpotje in se nato po drugi bolj strmi, dobro markirani poti spustila v dolino in se vesela pridružila skupini.
Dan, ki ostane v spominu