Dne 19.11.2006 sem organiziral izlet v neznano.Groza me je spreletavala še pred samim izletom, saj do sedaj še nisem organiziral podobnega izleta.
Nekam, kjer že dolgo nismo bili in naenkrat ideja. Martinovo je bilo in zakaj ne nekaj v vezi z vinom, no pa ne spet na primorsko, rajši sprememba.Mogoče Prekmurje, Prlekija, Jeruzalem – pravijo,da so tam najlepše vinske gorice.
Izlet je treba organizirati za različne okuse, ampak saj ni problema. Literature sem našel dovolj in ko pokličeš za informacije v Prekmurju, so tam sami zelo prijazni ljudje.
Končno dan odhoda, saj sem vsako noč že slabše spal. Dobimo se zjutraj, saj sem zbor organiziral že ob 7.00. Za naše društvo nas pride veliko, vsi dobro razpoloženi, dober znak in kilometri že kar bežijo za nami. Vreme lepo, vse kot je treba.
Naša prva postojanka je Gornja Radgona in seveda njihova znana šampanjska klet. Sprejmejo nas dve vodički in ta luštna gre z nami. Res zanimiva klet, ogromna vrata, nešteto steklenic šampanjca in vina in na koncu še slap v vinski kleti. Za zaključek ogleda seveda ni smela manjkati degustacija njihovih priznanih vin in predstavitve tudi novih. Zanimiv izbor različnih okusov.
Potem nas popelje pot proti čudoviti Plečnikovi cerkvici v Blagojini, toda za nekatere je bolj zanimovo rabutanje jabolk.
Gremo naprej, če smo v Prekmurju se je treba ogledati lončarstvo v mali vasici Filovci , kjer družina ohranja star način izdelovanja loncev in poleg tega so še postavili dve hiši kot so včasih bile v Prekmurju, slamnate strehe, nizki stropovi, narejeni seveda iz gline, Sledil je tudi nakup glinenih posod.
Sedaj je že bil čas za osvežitev naših suhih grl. Našo Silvo smo kar prebili na križ, Ludvik pa, kot sem opazil, ni bil zadovoljen, saj me je hotel kar ustrelit, seveda z otroško puško.
Pogledam na uro in vidim, da imamo še dovolj časa in se odločim da si gremo ogledat še otok ljubezni na Muri. Sem skeptičen saj vode je malo, ampak na presenečenje brod čez Muro vozi.Gremo in tudi mlin na Muri si ogledamo.
Ker je bilo dovolj ogledov ,je bil že čas,da se vsaj malo sprehodimo.Saj smo planisko društvo.Odpeljemo se v jeruzalemske gorice, zapustimo avtobus in se med vinogradi sprehodimo do zaslužene hrane in pijače, seveda pa si z Dušanom nisva mogla pomagat in sva splezala na razgledni stolp, od kjer sva naredila nekaj lepih fotk.
Pa da ne bo v gostilni samo hrana in pijača, nam gospodar pove o življenju v Prlekiji kot tudi njeno zgodovino. V Prlekiji so bile ženske bolj nevarne od moških, saj so jih branile pred Turki . Sledila je tudi mala gledališka predstava o krstu vina. Domačina sta nas nasmejala do solz. In za konec izleta se seveda spodobi ples. Za organizatorja pripada otvoritveni ples, pa ne s tisto soplesalko, ki so mu jo prijatelji hoteli zrihtati, no pa je bilo lepo tudi z Ireno in ples sem končal z Bojanom, seveda malo heca ne škodi za konec.
Ura je že kar pozna in počasi vsak s svojimi spomini nazaj v kruto realnost. Mislim, da so bili kar zadovoljni z izletom, no saj bomo videli, če mi bodo zaupali organizirati izlet tudi drugo leto.

Robi