Dan upora proti okupatorju
27. aprila praznujemo ustanovitev Osvobodilne fronte (OF) slovenskega naroda, ki je bila ustanovljena leta 1941 med drugo svetovno vojno. V tem času je bilo slovensko prebivalstvo izpostavljeno različnim oblikam represije, prisilnega dela, kulturnega zatiranja in deportacij.
Osvobodilna fronta je bila glavna odporniška skupina, ki je delovala proti nemški, italijanski in madžarski okupaciji Slovenije. Dan upora proti okupatorju (včasih samo Dan osvobodilne fronte ali Dan OF) je državni praznik, ki se v Sloveniji praznuje 27. aprila. Aprila 1941 je bila v Ljubljani, v hiši književnika Josipa Vidmarja, ustanovljena Osvobodilna fronta. OF je sprva združevala štiri politične in družbene skupine: Komunistično partijo Slovenije, krščanske socialiste, Sokole (jugoslovansko telovadno društvo) in kulturne delavce. Kasneje se je OF preoblikovala in razširila, vključujoč širši spekter slovenskega prebivalstva in različne politične sile, ki so se borile proti okupatorjem.
Osvobodilna fronta je igrala ključno vlogo v slovenskem narodnoosvobodilnem boju (NOB). Organizirala je partizanske enote, ki so izvajale gverilske napade proti okupatorskim, sodelovala je v kulturnem in izobraževalnem delu, vzpostavljala ilegalne časopise, šole in kulturne ustanove. april je po vojni postal državni praznik, znan kot dan upora proti okupatorju, ki je bil v Sloveniji praznovan vse do razpada Jugoslavije. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je praznik ohranil svoj pomen in se še vedno praznuje kot pomemben dan v slovenskem koledarju, ki spominja na uporniško zgodovino in boj proti fašizmu in nacizmu.
27. aprila 1944 Poverjeništvo Pokrajinskega na¬rodnoosvobodilnega odbora za Slo¬vensko Primorje odredi 27. april za narodni praznik in dela prost dan (poleg 1. in 9. maja), dan pa uradno postane praznik, ko je prezidij Ljudske skupščine Slovenije 23. februarja 1948 sprejel zakon s katerim je izpostavil dan ustanovitve O.F. kot najsvetlejšega in najvišjega izmed vseh slovenskih dni. Uradno se Dan upora proti okupatorju kot praznik obnovi septembra leta 1968 na pobudo Josipa Vidmarja,
Zakaj je bil kot dan praznika kljub nasprotovanju zgodovinarjev izbran in ohranjen 27. april namesto 26. ni jasno, ena od razlag je, da nihče ni želel praznika na dan, ko je Adolf Hitler obiskal Maribor (26. aprila 1941).