Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ki ga praznujemo na 17. avgust, dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

Po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji je državni praznik v Republiki Sloveniji, ne pa tudi dela prost dan. Uveden je bil leta 2006, od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let.

Po koncu prve svetovne vojne so velesile na pariški mirovni konferenci soglašale, da Prekmurje pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta 1919, 17. avgusta pa je vojaška uprava pristojnosti predala civilni oblasti. S tem je bila potrjena tudi dejanska združitev z matično domovino. Zunaj meja pa so takrat ostali Slovenci v Porabju.

Prekmurje je bilo v času Avstro-Ogrske del ogrskega dela monarhije. Prekmurski Slovenci so vse do prehoda iz 19. v 20. stol. živeli mirno. Takrat pa so nad njimi začeli izvajati načrtno madžarizacijo. Namen je bil, da prekmurske Slovence oropajo še zadnjega kančka narodne zavesti. Učinek madžarizacije pa je bil prav nasproten. Prekmurski Slovenci so se po zaslugi duhovnikov upirali madžarizaciji. Med temi duhovniki sta bila v ospredju Franc Ivanocy in pozneje njegov učenec Jožef Klekl st. Predvsem ta je po Ivanocyevi smrti uspešno krepil narodno zavest med prekmurskimi Slovenci. Pri tem so mu bile v pomoč Mohorjeve knjige in izdajanje tednika Novine. Po koncu 1. svetovne vojne je bila prekmurskim Slovencem misel na priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS vedno bolj ljuba. Prav v tem času je Prekmurje zajel boljševizem, ki se je razširil po Madžarski. To obdobje je bilo za prekmurske Slovence najtežje. 29. maja 1919 so ustanovili Mursko republiko pod Vilmošem Tkalcem. Po kratkotrajnem obstoju Murske republike se je v Prekmurju, vse do priključitve h Kraljevini SHS, nadaljevalo obdobje boljševizma. Do priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS je po nalogu pariške mirovne konference prišlo 12. avgusta 1919. Velike zasluge, da je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS, je imel Matija Slavič. Vojska Kraljevine SHS je Prekmurje zasedla brez prelivanja krvi in takoj začela vzpostavljati novo upravo. Tako se je Prekmurje, kljub začetnim težavam, začelo počasi vključevati v državni mehanizem Kraljevine