Praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren je največji cerkveni Marijin praznik, ki ga praznujemo 15. avgusta. Gre za najstarejši Marijin praznik, ki ga zasledimo že v času pred 4. stoletjem, verska resnica o Marijinem vnebovzetju pa je bila sicer razglašene šele leta 1950, ko se verni katoličani in pravoslani spominjajo, da je Božja mati Devica Marija – s tem, ko je bila po koncu njenega zemeljskega življenja s telesom vzeta v nebesa – premagala smrt. Verska tradicija ohranja poročilo, da so apostoli Marijino telo položili v skalnat grob pod Oljsko goro blizu vrta Getsemani. Ko so čez tri dni odvalili skalo, da bi se od Marije poslovil tudi apostol Tomaž, ki ga pri pokopu ni bilo, je bil grob prazen.

Katoliška cerkev s tem praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene, vse verne in ljudi dobre volje pa želi s tem praznikom upanja spomniti, da se v življenju vsakega posameznika prepleteta in medsebojno bogatita tako materialna kot duhovna razsežnost bivanja

V Sloveniji je ta dan dela prosti dan, kar pomeni, da se praznuje z različnimi verskimi obredi in družinskimi srečanji.