Za očeta slovenske markacije velja Alojz Knafelc, (1859 – 1937). Zavzet planinec in kartograf in od ustanovitve član Slovenskega planinskega društva, ki je bil 4. marca 1922 na občnem zboru SPD izvoljen v osrednji odbor kot načelnik markacijskega odbora. Knafelc je na podlagi številnih poskusov in predlogov oblikoval enotni oznaki za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija, njegov izum pa je tudi smerna tabla v rdeči barvi z belim napisom. Knafelčeva markacija je likovno izčiščen in popoln znak, ki je obenem izviren, udomačen, funkcionalen, preprost, opazen in razpoznaven. V toku desetletij je kot nepogrešljiva spremljevalka na planinskih poteh postala simbol slovenskega planinstva. Od leta 2007 je zaščitena z zakonom o planinskih poteh, s pomočjo katerega so planinske poti postale del javne infrastrukture, od leta 2016 je tudi zaščitena blagovna znamka.

Nobena sodobna tehnologija nam planincem ne pričara toliko nasmehov, občutka varnosti in dobre volje kot prav Knafelčeva markacija. Vedno, ko jo zagledamo, vemo, da smo na pravi poti. Očetu znamenitega rdeče-belega kroga Novomeščanu Alojzu Knafelcu so  na stičišču Pugljeve ulice in Župančičevega sprehajališča v  Novem mestu, središču Dolenjske slovesno odkrili spominsko obeležje.

Filatelistično društvo Ljubljana pa je ob 100-letnici Knafelčeve markacije pripravilo priložnostni žig, ki je od 28. 9. 2022 na voljo na pošti na Čopovi v Ljubljani.