V društvu Triglavski prijatelji in na mestu današnje Planike pod Triglavom postavili Triglavski tempelj, sploh prvo turistom oziroma nedomačim gostom namenjeno planinsko kočo na slovenskih tleh. Dotlej so tisti redki, ki so se podajali v hribe, prenočevali v pastirskih stanovih, ki so bili last domačinov, a veliko nižje. Da so bili Bohinjci pravi vizionarji, priča dejstvo, da je bilo to kar 21 let pred ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva (SPD), predhodnika PZS. Leto ustanovitve, torej 1893, velja za začetek organiziranega planinstva, leta 1894 pa je SPD zgradilo Orožnovo kočo na planini za Liscem pod Črno prstjo, ki velja za prvo slovensko planinsko kočo.

Za gradnjo koče so pričeli s posekom lesa marca 1894. Ker v okolici ni bilo primernega, so ga dobili šele uro daleč v največjih strminah. S sanmi so ga prepeljali na gradbišče.

Junija se je na zemljišču, ki ga je odstopila bistriška in saviška srenja, pričela prava gradnja. S pomočjo razstreliva in ročnega dela so uredili temelje. Kljub muhastemu vremenu je prizadevnim delavcem uspelo spraviti kočo pod streho v prvih dneh julija. Koča je bila odprta 15. 7. 1894. Dan pred njenim odprtjem se je Bohinj odel v praznično podobo. Pred Bohinjsko Bistrico je bil na slavoloku napis: “Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se Bohinjska!”